Appeal granted; first-instance judgments voided due to improper service on non-represented party.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and voided the first-instance judgments, ordering a retrial. The lower court had sanctioned the plaintiff's inactivity based on two notices served to her, ignoring that she had appointed a husband as her legal representative. The court ruled that service must be directed to the appointed representative under the Code of Civil Procedure, as failure to do so violates the principle of contradiction and deprives the party of a fair hearing.
Legislator headnote
AI generated137. člen 1. odstavek ZPP; 339. člen 8. točka 2. odstavek 339. člen ZPP; When a party has a legal representative, service of documents must be made to the representative; failure to serve the representative constitutes a fundamental procedural violation requiring the annulment of decisions based on the party's inactivity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbama se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in
se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v ZPP
drugače določeno (1. odstavek 137. člena ZPP). Sklepa z dne
26.11.2004 toženki nista bila pravilno vročena, zato sodišče prve
stopnje tudi ne bi smelo izvajati sankcij zaradi toženkine
neaktivnosti po pozivih, ki sta jih sklepa vsebovala. S (pravilnim)
vročanjem pisanj (vabil, odločb, vlog nasprotnika) se zagotavlja
uresničevanje načela kontradiktornosti oziroma načela obojestranskega
zaslišanja, saj se preko vročitev stranka seznanja s potekom
postopka, procesnimi dejanji druge stranke in sodišča. Kršitev pravil
o vročanju je zato strogo sankcionirana in predstavlja absolutno
bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj z opustitvijo
(pravilne) vročitve stranki ni dana možnost (kvalificiranega - po
pooblaščencu, ki si ga je sama izbrala) obravnavanja pred sodiščem
(8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je dne 24.2.2005 izdalo dva sklepa: s prvim je
zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks, z
drugim pa zavrglo pritožbo. Zoper sklepa se je pravočasno pritožila
tožena stranka. V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi plačila sodnih
taks navaja, da je s tem sklepom prvič obveščena, da naj bi ji bilo
vročeno neko pisanje v zvezi z oprostitvijo plačila sodnih taks. To
ni res in tudi citiranje zakona v zvezi z opravljeno vročitvijo ni
potrebno. V prilogi pošilja potrebna dokazila o socialnem stanju.
Upa, da ji odločba ni bila izobešena kar na oglasno desko sodišča, pa
o tem sploh ni bila obveščena. Ne more mimo dejstva, da ni bilo
ugodeno njenemu predlogu za izločitev sodnice, saj je navedla vrsto
argumentov, ki bi jih bilo treba upoštevati. Zahteva izredno pravno
sredstvo za primer, če ne bo stekel postopek po njeni pritožbi z dne
19.11.2004. V nadaljevanju omenja določene pomanjkljivosti v postopku
po zahtevi za izločitev sodnice in v zadevi VII P 2558/2000 (tudi na
to zadevo se nanaša sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev). V
pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe pa navaja, da je pod isto
številko in datumom prejela že drugi sklep, v katerem se omenja sklep
z dne 26.11.2004, ki ga ni prejela. Sicer pa je med tem zadeva že
zastarala. S pritožbo na prejšnji sklep pa je poslala še dva izvoda
pritožbe. Ve, da so na sodišču uvedli določene varčevalne ukrepe s
pisarniškim materialom. Sodnica pa je očitno formalist brez primere.
Sklepa z dne 26.11.2004 ni prejela. Glede na dosedanjo prakso ve,
kako pošta posluje, zato dvomi, da je bila iz vložišča pošta sploh
poslana. Ponovno pooblašča moža, da jo zastopa do konca postopka.
Pritožbi sta utemeljeni. Izdana sklepa o zavrnitvi predloga za
oprostitev plačila sodnih taks in o zavrženju pritožbe sta posledica
neodreagiranja tožene stranke na dva sklepa sodišča z dne 26.11.2004,
s katerima jo je pozvalo, da vloži še en izvod pritožbe (ker jo bo
sicer sodišče zavrglo) in da predloži dokaze o svojem premoženjskem
stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o
svojih dohodkih in dohodkih gospodinjskih članov, zadnjo odločbo o
dohodnini in po potrebi še druge dokaze. Kot izhaja iz podatkov
spisa, sta bila sklepa vročena toženki v skladu s 142. členom Zakona
o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 141. členom ZPP:
ker vročevalec toženke ni našel na njenem naslovu, prav tako pa tudi
ne odraslih članov njenega gospodinjstva, ji je pustil v hišnem
predalčniku obvestilo, naj bo dne 4.12.2004 med 9.00 in 10.00 v
stanovanju, da sprejme pisanje. Ker tudi potem tožene stranke ni
našel, je vročevalec pisanje izročil pošti toženkinega prebivališča,
v hišnem predalčniku pa pustil obvestilo, v katerem je navedeno, kje
je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Ker
toženka pisanja ni dvignila v 15 dneh, je sodišče v skladu z 2.
odstavkom 141. člena štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko
je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo. Vendar pa pritožbeno
sodišče ugotavlja, da takšna vročitev ni bila pravilna - ne zato, ker
bi toženka pisanja ne prejela (saj se po zakonu šteje, da ga je), pač
pa zato, ker je toženka dne 20.10.2004 za zastopanje v tem postopku
pooblastila svojega moža S.L.. Kadar ima stranka pooblaščenca, se
vročajo pisanja njemu, če ni v ZPP drugače določeno (1. odstavek 137.
člena ZPP). Sklepa z dne 26.11.2004 torej toženki nista bila pravilno
vročena, zato sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo izvajati sankcij
zaradi toženkine neaktivnosti po pozivih, ki sta jih sklepa
vsebovala. S (pravilnim) vročanjem pisanj (vabil, odločb, vlog
nasprotnika) se zagotavlja uresničevanje načela kontradiktornosti
oziroma načela obojestranskega zaslišanja, saj se preko vročitev
stranka seznanja s potekom postopka, procesnimi dejanji druge stranke
in sodišča. Kršitev pravil o vročanju je zato strogo sankcionirana in
predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj
z opustitvijo (pravilne) vročitve stranki ni dana možnost
(kvalificiranega - po pooblaščencu, ki si ga je sama izbrala)
obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).
Pritožbeno sodišče je zato moralo izpodbijana sklepa razveljaviti in
zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365.
člena ZPP). V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve
stopnje sklepa z dne 26.11.2004 pravilno vročiti - torej toženkinemu
pooblaščencu. Na druge pritožbene trditve (izločitev sodnice,
morebitne nepravilnosti v postopku po zahtevi za izločitev sodnice,
kot tudi ne morebitnih nepravilnosti postopka do izdaje sodbe prve
stopnje), pritožbeno sodišče posebej ne odgovarja, saj se
izpodbijanih sklepov ne tičejo in zato tudi ne morejo vplivati na
odločitev.