Appeal allowed: failure to serve creditor's response on debtor constitutes essential procedural violation in enforcement proceedings.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v

izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) in se zadeva vrne sodišču

prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku

načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele

kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi.

V nekaterih primerih pa zakon izrecno določa, da mora dati sodišče

drugi stranki možnost, da se izreče. To v ugovornem postopku velja za

vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa

tega izrecno ne določa, torej tudi ne za odgovor na ugovor. Zato

opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno

absolutne bistvene kršitve postopka (8. točka 2. odstavka 339. člena

v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V izvršilnem postopku

namreč postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa

opravi le, kadar tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju

to smotrno (1. in 2. odstavek 29. člen ZIZ). V skladu s tem sodišče v

primeru, če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na

okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda

sklep brez naroka (2. odstavek 58. člena ZIZ). Presoja konkretnega

primera pa vendarle pokaže, da je izvršilno sodišče z opustitvijo

vročitve odgovora na ugovor dolžniku storilo očitano bistveno kršitev

določb postopka. V odgovoru na ugovor je namreč upnica navedla

relevantno dejstvo za presojo obstoja dolžnikove obveznosti

plačevanja preživnine in za to predložila dokazila. Na te navedbe

odgovora na ugovor in njemu predložene dokaze je izvršilno sodišče

tudi oprlo svojo odločitev in zaključek o upničinem rednem šolanju.

Vloge torej ni vročilo upniku, na dejstva, ki jih je v njej navedla

upnica, in na dokaze, ki ji jih je predložila, pa je oprlo svojo

odločitev. Dolžniku je bila na ta način odvzeta možnost, da se izjavi

o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka popravilo svoj sklep o

izvršbi z dne 6.8.2004, nato pa zavrnilo dolžnikov ugovor kot

neutemeljen (2. točka izreka) in dolžniku naložilo, da upnici povrne

6.600,00 SIT nadaljnjih izvršilnih stroškov (3. točka izreka). Zoper

sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov

iz 1. odstavka 338. člena v zvezi s 336. členom Zakona o pravdnem

postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi

in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je skupaj s sklepom o

izvršbi prejel le dve obvestili centra za socialno delo, ne pa tudi

pravnomočne sodbe. Ne glede na to, da je ta sodba v spisu, bi jo

moralo sodišče vročiti dolžniku, saj mora biti seznanjen z izvršilnim

naslovom, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba proti njemu.

Ob vložitvi ugovora mora biti namreč seznanjen z vsemi listinami, ki

so podlaga za izdajo sklepa in so priložene predlogu. S takim

ravnanjem je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega

postopka, pritožniku pa sta bili kršeni tudi njegova ustavna pravica

do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in pravica do enakega

varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. V zvezi s svojim ugovorom, da

je terjatev prenehala, ker je upnica polnoletna in ni predložila

potrdila o šolanju, in navedbo sodišča, da je upnica odgovorila in

predložila dokaze, poudarja, da odgovora na ugovor ni prejel. Zato ne

more preveriti navedb sodišča. Dolžnik sicer razpolaga z dvema

potrdiloma o vpisu, ki pa ju ni dobil od sodišča. Iz prvega je

razvidno, da se je upnica 18.9.2002 vpisala v 2. letnik, iz drugega

potrdila pa, da se je 8.10.2003 spet vpisala v 2. letnik Visoke

poslovne šole. Pritožnik zato upravičeno dvomi, da se upnica redno

šola. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni

tako, da dolžnikovemu ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in

zavrne predlog za izvršbo, podrejeno pa, da izpodbijani sklep

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena. Dolžniku izvršilno sodišče res ni vročilo

sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani z dne

21.3.1984, opr. št. IV P 691/83, ki skupaj z obvestili o uskladitvi

preživnine predstavlja izvršilni naslov (3. odstavek 132. člen Zakona

o zakonski zvezi in družinskih razmerjih oziroma 4. odstavek 132.

člena pred novelo ZZZDR-C), na podlagi katerega je izvršilno sodišče

dovolilo izvršbo za prisilno izterjavo terjatve preživnine. Nobenega

dvoma pa ni, da dolžnik s sodbo razpolaga, saj mu je bila vročena v

postopku, iz katerega izvira, saj je na njej klavzula o

pravnomočnosti. Zgolj nevročitev sodbe zato še ne predstavlja

bistvene kršitve določb postopka. V primerjavi s pravdnim postopkom

je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je

pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v

postopku s pravnimi sredstvi. V nekaterih primerih pa zakon izrecno

določa, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče. To

v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega

ugovora upniku, za druge vloge pa tega izrecno ne določa, torej tudi

ne za odgovor na ugovor. Zato opustitev vročitve odgovora na ugovor

dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka - očitno

ima dolžnik v mislih kršitev načela kontradiktornosti, kar

predstavlja kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366.

členom ZPP in 15. členom ZIZ. V izvršilnem postopku namreč postopa

sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa opravi le, kadar

tako določa zakon, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. in

2. odstavek 29. člen ZIZ). V skladu s tem sodišče v primeru, če upnik

v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, glede na okoliščine primera

razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka (2.

odstavek 58. člena ZIZ). Presoja konkretnega primera pa vendarle

pokaže, da je izvršilno sodišče z opustitvijo vročitve odgovora na

ugovor dolžniku storilo očitano bistveno kršitev določb postopka. V

odgovoru na ugovor je namreč upnica navedla, da se redno šola (kar je

relevantno dejstvo za presojo obstoja dolžnikove obveznosti

plačevanja preživnine) in o tem predložila dokazila (priloga A8 - 5

potrdil o vpisu). Na te navedbe odgovora na ugovor in njemu priložene

dokaze je izvršilno sodišče tudi oprlo svojo odločitev in zaključek o

upničinem rednem šolanju. Vloge torej izvršilno sodišče ni vročilo

upniku (drugi izvod vloge je še vedno v spisu), na dejstva, ki jih je

v njej navedla upnica, in na dokaze, ki ji jih je predložila, pa je

oprlo svojo odločitev. Dolžniku je bila na ta način odvzeta možnost,

da se izjavi o navedenih dejstvih in predlaganih dokazih upnice, to

pa pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka

339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki je

narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve

sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ). Pred ponovno odločitvijo o dolžnikovem ugovoru bo

moralo torej izvršilno sodišče upničin odgovor na ugovor s

predloženimi dokazi vročiti dolžniku in mu tako dati možnost, da se v

postopku izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke, po potrebi

pa tudi razpisati narok za obravnavo ugovora (2. odstavek 58. člena

ZIZ).