VSL sklep I Cp 1257/2006 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v

delu, s katerim je zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe za

prepoved odtujitve in obremenitve parcel št. 617/1 in 969/1 k.o. S.

in vknjižba te prepovedi v zemljiški knjigi in se zadeva v tem obsegu

vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu se

pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča v nerazveljavljenem delu,

torej glede zavrnitve predloga za začasno odredbo za prepoved

odtujitve in obremenitve parcele št. 578/1 k.o. S., prepoved vknjižbe

lastninske pravice na parceli št. 617/1 k.o. St. na podlagi prodajne

pogodbe z dne 17.10.2005 v korist S.N. d.o.o. Ljubljana in prepoved

vknjižbe zastavne pravice za terjatev N. d.d. Ljubljana pri parceli

št. 617/1 k.o. S. na podlagi notarskega zapisa SV 267/05 z dne

28.12.2005. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za

končno odločbo.

[JEDRO]

Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom se

zahteva vpis v zemljiško knjigo (1. odstavek 49. člena SPZ). Zgolj s

sklenitvijo pravnega posla torej kupec na nepremičnini ne pridobi

lastninske pravice. Tudi ne zadošča, da je kupec vložil

zemljiškoknjižni predlog za pridobitve lastninske pravice. Res bo, če

bo njegovemu predlogu ugodeno, vpis pravice učinkoval od trenutka, ko

je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1),

vendarle pa še ni vpisan kot lastnik, ker o vpisu še ni odločeno. Če

bo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis zavrnilo, bi tožnik z

začasno odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve te nepremičnine

lahko dosegel namen zavarovanja. Pripomniti je še treba, da tudi če

bi pravdno sodišče (glede na sedanje stanje v zemljiški knjigi)

izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve in bi

bilo treba to zaznamovati v zemljiški knjigi (2. točka 1. odstavka

273. člena ZIZ in 1. odstavek 98. člena ZZK-1), bi bila odločitev o

takem vpisu odvisna od stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku

začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem se odloča o tem vpisu

(147. člen ZZK-1). Na drugi strani pa je zaznamba prepovedi odtujitve

in obremenitve ovira za dovolitev določnih vpisov, ki bi začeli

učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba (1. odstavek

99. člena ZZK-1), torej zgolj izdana začasna odredba glede na pravilo

o začetku učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati

na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred

trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in

obremenitve. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za

začasno odredbo o prepovedi vknjižbe lastninske pravice na

nepremičnini po pogodbi z dne 17.10.2005 in zastavne pravice po

notarskem zapisu z dne 28.12.2005 pa je pravilna. Že je bilo

navedeno, da sama začasna odredba nima učinkov na tiste

zemljiškoknjižne postopke, ki so že začeti in v katerih bi se

opravili vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Z

omenjenim delom predloga za začasno odredbo pa tožeča stranka celo

zahteva, da (pravdno) sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe

naloži drugemu (zemljiškoknjižnemu) sodišču, kako naj v določenem

postopku (ne) odloči. To pa seveda ni dopustno, saj mora sodišče v

drugem (zemljiškoknjižnem) postopku odločiti v postopku in po

pravilih, ki veljajo za ta postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s

katero naj bi se tožencu prepovedala odtujitev in obremenitve parcel

št. 617/1, 578/1 in 969/1 k.o. S. in se ta prepoved vknjižila v

zemljiški knjigi. Nadalje pa naj bi se s to začasno odredbo

prepovedala vknjižba lastninske pravice na parceli št. 617/1 k.o. S.

na podlagi prodajne pogodbe z dne 17.10.2005 v korist S.N. d.o.o.

Ljubljana in vknjižba zastavne pravice za terjatev N. d.d. Ljubljana

v znesku 640.000.000,00 SIT in 2.600.000,00 EUR skupaj z obrestmi pri

parceli št. 617/1 k.o. S. na podlagi notarskega zapisa SV 267/05 z

dne 28.12.2005. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka

iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 366.

členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom

Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je

primarni toženi zahtevek na izročitev v last, posest in uživanje

parcele št. 578/1 k.o. S., prvi podredni zahtevek je za izročitev

parcele št. 969/1 k.o. S., drugi podredni zahtevek pa za izročitev

parcele št. 617/1 k.o. S.. Sodišče sme po 273. členu ZIZ v

zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je

mogoče doseči namen zavarovanja in so v 1. odstavku tega določila

naštete primeroma. Toženec je že sklenil kupno pogodbo, s katero je

prodal parcelo št. 617/1 k.o. S.. Kupna pogodba še ni realizirana.

Toženec je še vedno vknjižen kot lastnik. Kupec bo pridobil

lastninsko pravico šele z vknjižbo. Predlagana začasna odredba je

dopustna. Če bi bila vknjižba dovoljena, je izvršba onemogočena. Isto

velja za prepoved zastavne pravice na parceli št. 617/1 k.o. S..

Začasna odredba je pravilno naperjena zoper toženca, saj je toženec

še vedno vknjižen kot lastnik te parcele. Popolnoma je izkazana

nevarnost, da bo uveljavitev tožnikove terjatve do parcele št. 617/1

k.o. S. onemogočena. Isto velja za utemeljenost začasne odredbe za

prepoved odtujitve in obremenitve parcele št. 969/1 k.o. S.. Tožnik

je predložil dokument, s katerim je toženec dovolil vknjižbo hipoteke

na parcelo št. 578/1 k.o. S. in dokument, ki izkazuje prodajo parcele

št. 617/1 k.o. S.. To dokazuje tudi nevarnost, da toženec proda tudi

parcelo št. 969/1 k.o. S.. Tožeča stranka zato predlaga, da

pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu

za izdajo začasne odredbe. Pritožba je delno utemeljena. Tožeča

stranka je v tej pravdni zadevi res kot primarni zahtevek

uveljavljala od toženca, da ji izroči v last in posest parcelo št.

578/1 k.o. S., podrejeno pa, da ji izroči parcelo št. 969/1 k.o. S..

Vendar pa pri predlogu za izdajo začasne odredbe spregleda, da je

bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno odločeno s sodbo sodišča

prve stopnje z dne 12.1.2004. Zato ne more utemeljeno zahtevati

prepovedi odtujitve in obremenitve te parcele kot zavarovanje svoje

nedenarne terjatve na izročitev druge parcele. V tem delu je

odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba, ki izpodbija sklep

sodišča prve stopnje v celoti, pa v tem delu neutemeljena. V postopku

po delni razveljavitvi omenjene sodbe sodišča prve stopnje tožeča

stranka vztraja na izročitvi parcele 969/1 k.o. S., podrejeno pa

zahteva izročitev parcele št. 617/1 k.o. S.. Sodišče prve stopnje je

ugotovilo, da je tožeča stranka izkazala za verjetno, da terjatev

zoper toženo stranko obstoji. S tem se strinja tudi pritožbeno

sodišče, saj iz dosedanjega postopka to nedvomno izhaja (zlasti iz

obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje z dne 12.1.2004 in tudi

sklepa višjega sodišča z dne 7.7.2004). Nevarnost, da bo terjatev

onemogočena ali precej otežena kot drugi pogoj, potreben za izdajo

začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (1. alinea 2.

odstavka 272. člena ZIZ), je tožeča stranka izkazovala s prodajno

pogodbo za parcelo št. 617/1 k.o. S., zemljiškoknjižnim predlogom za

vpis lastninske pravice kupca po tej pogodbi, notarskim zapisom in

zemljiškoknjižnim predlogom za vpis zastavne pravice na tej

nepremičnini ter zemljiškoknjižnim predlogom SIB za vpis prepovedi

obremenitve in odsvojitve parcele št. 578/1 k.o. S. (listine v spisu,

označene z A 42 do A 46). Z vsem navedenim je tožeča stranka

dokazovala, da tožena stranka svoje nepremičnine odtujuje in

obremenjuje tako, da bo uveljavitev njene terjatve za izročitev

določene nepremičnine v last onemogočena. Sodišče prve stopnje je

predlog za začasno odredbo v delu, ki se nanaša na preostali dve

nepremičnini - parceli št. 969/1 in 617/ 1 k.o. S. - zavrnilo, ker je

zaključilo, da glede prve tožnik ni izkazal, katere so tiste

okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo terjatev glede te parcele

onemogočena ali precej otežena, glede druge pa, da toženec ni več

lastnik te nepremičnine in že zato izdaja začasne odredbe na prepoved

odtujitve in obremenitve zoper njega ni mogoča. V tem delu pa je

treba pritrditi pritožbi tožnika, da je takšna odločitev napačna.

Pravilno opozarja pritožba, da se za pridobitev lastninske pravice na

nepremičninah s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo (1.

odstavek 49. člena Stvarnopravnega zakonika). Zgolj s sklenitvijo

pravnega posla torej kupec na nepremičnini ne pridobi lastninske

pravice. Tudi ne zadošča, da je kupec vložil zemljiškoknjižni predlog

za pridobitev lastninske pravice. Res bo, če bo njegovemu predlogu

ugodeno, vpis pravice učinkoval od trenutka, ko je zemljiškoknjižno

sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen Zakona o zemljiški knjigi, v

nadaljevanju ZZK-1), vendar pa še ni vpisan kot lastnik, ker o vpisu

še ni odločeno. Če bo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis

zavrnilo, bi tožnik s predlagano začasno odredbo lahko dosegel namen

zavarovanja. Pripomniti je še treba, da tudi če bi pravdno sodišče

(glede na sedanje stanje v zemljiški knjigi) izdalo začasno odredbo o

prepovedi odtujitve in obremenitve in bi bilo treba to zaznamovati v

zemljiški knjigi (2. točka 1. odstavka 273. člena ZIZ in 1. odstavek

98. člena ZZK-1), bi bila odločitev o takem vpisu odvisna od stanja

vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega

postopka, v katerem se odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Na drugi

strani pa je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za

dovolitev določnih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od

katerega učinkuje zaznamba (1. odstavek 99. člena ZZK-1), torej zgolj

izdana začasna odredba glede na že omenjeno pravilo o začetku

učinkovanja vpisov (od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče

prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu

odloča po uradni dolžnosti - 5. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na

vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred

trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in

obremenitve. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve

stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo predlog za

izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na prepoved obremenitve

in odtujitve parcele št. 617/1 k.o. S.. Preostali del odločitve

sodišča prve stopnje, ki se tiče te parcele (prepovedi vknjižbe

lastninske pravice na tej parceli po pogodbi z dne 17.10.2005 in

zastavne pravice po notarskem zapisu z dne 28.12.2005), pa je

pravilen. Že je bilo navedeno, da sama začasna odredba nima učinkov

na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so že začeti in v katerih bi

se opravili vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Z

omenjenim delom predloga za začasno odredbo pa tožeča stranka celo

zahteva, da (pravdno) sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe

naloži drugemu (zemljiškoknjižnemu) sodišču, kako naj v določenem

postopku (ne) odloči. To pa seveda ni dopustno, saj mora sodišče v

drugem (zemljiškoknjižnem) postopku odločiti v postopku in po

pravilih, ki veljajo za ta postopek. Četudi 1. odstavek 273. člena

ZIZ res le primeroma našteva odredbe, s katerimi je mogoče doseči

namen zavarovanja, pa takšna začasna odredba, kot jo v tem delu

predlaga tožeča stranka, ni dopustna. Kot že rečeno, je sodišče prve

stopnje predlog za začasno odredbo v tistem delu, ki se tiče parcele

št. 969/1 k.o. S. zavrnilo zato, ker naj bi tožeča stranka ne

izkazala nevarnosti, da bo kasneje uveljavitev njene terjatve

onemogočena. Očitno je tako štelo zato, ker tožeča stranka

konkretnega razpolaganja tožene stranka ravno s to parcelo ni

izkazovala. Vendar pa je takšno gledanje preozko. Tožeča stranka je

izkazovala, da tožena stranka razpolaga s svojimi nepremičninami

(konkretno s parcelama št. 578/1 in 617/1 k.o. S.) tako, da jih

odtujuje in obremenjuje, zaradi česar obstaja nevarnost, da bo

razpolagala tudi s parcelo št. 969/1 k.o. S.. Sodišče prve stopnje bi

torej moralo obravnavati ravnanje tožene stranke celovito in

presoditi, ali to kaže na nevarnost, da bo toženec s svojim ravnanjem

onemogočil ali precej otežil terjatev, ki se tiče te nepremičnine.

Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je pritožba zoper izpodbijani

sklep utemeljena v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za izdajo

začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve parcel št.

969/1 in 617/1 k.o. S. in zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.

Ker se v postopku za izdajo začasne odredbe načelo kontradiktornosti

uresničuje šele v postopku z ugovorom, ni pogojev za spremembo

izpodbijanega sklepa na pritožbeni stopnji. Zato je pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep v prikazanem delu razveljavilo in zadevo v

tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 366.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožbo

zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve

stopnje, torej v odločitvi o zavrnitvi predloga za začasno odredbo s

prepovedjo odtujitve in obremenitve parcele št. 578/1 k.o. S. in

vpisom te prepovedi v zemljiško knjigo, prepovedjo vpisa lastninske

pravice na parceli št. 617/1 k.o. S. po prodajni pogodbi z dne

17.10.2005 v korist S.N. d.o.o Ljubljana in prepovedjo vpisa zastavne

pravice na tej nepremičnini za terjatev N. d.d. Ljubljana na podlagi

notarskega zapisa SV 267/05 z dne 28.12.2005. Odločitev o stroških

pritožbenega postopka temelji na določilu 3. in 4. odstavka 165.

člena ZPP.