Appeal allowed: Power of attorney remains valid after corporate restructuring due to legal continuity.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment that rejected the creditor's enforcement request. The creditor argued that its power of attorney remained valid after transforming from a limited liability company to a joint-stock company, citing legal continuity. The court held that the power of attorney did not expire because the legal entity persisted despite the change in organizational form, thereby invalidating the lower court's procedural error.
Legislator headnote
AI generated544. člen ZGD; 101. člen ZPP: A power of attorney granted by a legal person remains valid after a status transformation into a different organizational form, as the legal subject continues to exist and the mandate does not terminate.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških
pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Iz sodnega registra je razvidno, da se je K. d.d. s sklepom z dne
19.8.2002 preoblikovala v K. d.o.o. Po določilu 544. člena ZGD družba
z omejeno odgovornostjo obstaja od vpisa v register, torej od vpisa
statusnega preoblikovanja obstaja subjekt naprej v novi
organizacijski obliki, gre pa še vedno za isti pravni subjekt. Ker
torej obstaja pravna kontinuiteta s prejšnjim subjektom v drugačni
pravnoorganizacijski obliki, pooblastilo, ki ga je dal subjekt v
prejšnji organizacijski obliki, ni prenehalo (1. odstavek 101. člena
ZPP) in še vedno velja.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo. Zoper sklep se je
pravočasno pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku
338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s
366. členom ZPP iz 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v
nadaljevanju ZIZ). Navaja, da se je upnik kot pravna oseba statusno
preoblikoval iz prejšnje delniške družbe v sedanjo družbo z omenjeno
odgovornostjo. Določbe o statusnem preoblikovanju delniške družbe v
družbo z omejeno odgovornostjo vsebuje Zakon o gospodarskih družbah
(v nadaljevanju ZGD) v členih 542 do 550. ZGD ne navaja, da bi bila
pravna posledica statusnega preoblikovanja prenehanje pravnega
subjekta. Prenehanje delniške družbe ureja 371. člen ZGD in tudi tu
zakon ni določil, da bi družba prenehala s statusnim preoblikovanjem.
Družba, ki je bila prej delniška družba, zaradi statusnega
preoblikovanja v družbo z omejeno odgovornostjo ne preneha.
Pooblastilo, ki ga da pravna oseba, pa po 101. členu ZPP preneha, če
preneha pravna oseba, ki ga je dala. Sodišče prve stopnje, ki je
štelo, da je upnik, ki je v letu 1997 kot delniška družba pri sodišču
deponiral pooblastilo za pooblaščenko, zaradi statusnega
preoblikovanja prenehal obstojati, je napačno uporabilo materialno
pravo. Pooblastilo je še vedno kljub statusnemu preoblikovanju upnika
veljavno. Sodišče prve stopnje je z napačno uporabo 98. člena ZPP
storilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Upnik pa
poudarja tudi dejstvo, da je dopis z dne 6.6.2005, ki obvešča sodišče
o obstoječem pooblastilnem razmerju, podpisal zakoniti zastopnik
upnika, ki je s tem potrdil veljavnost pooblastilnega razmerja tudi v
novi pravno-organizacijski obliki upnika kot pravne osebe. Predlaga,
da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne
sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče vse pritožbene navedbe sprejema kot pravilne. Tudi
iz sodnega registra, ki je javna knjiga, je razvidno, da se je K.
d.d. s sklepom z dne 19.8.2002 preoblikovala v K. d.o.o. Po določilu
544. člena ZGD družba z omejeno odgovornostjo obstaja od vpisa v
register, torej od vpisa statusnega preoblikovanja obstaja subjekt
naprej v novi organizacijski obliki, gre pa še vedno za isti pravni
subjekt. Ker torej obstaja pravna kontinuiteta s prejšnjim subjektom
v drugačni pravnoorganizacijski obliki, pooblastilo, ki ga je dal
subjekt v prejšnji organizacijski obliki, ni prenehalo (1. odstavek
101. člena ZPP) in še vedno velja. Zato sodišče prve stopnje predloga
ne bi smelo zavreči. Pravilna pa je tudi pritožbena trditev, da bi
moralo sodišče prve stopnje ob sicer drugačnem (napačnem) naziranju
dopis direktorja upnika z dne 6.6.2005 šteti za odobritev opravljenih
pravdnih dejanj pooblaščenke - torej tudi vložitve predloga za
izvršbo. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno uporabilo 98. člen
ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in njegov 4. odstavek o zavrženju
predloga za izvršbo. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep
razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3.
odstavku 165. člena ZPP.