VSL sklep IV Cp 4938/2005 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predlagatelj je res deloma spremenil svoj prvoten predlog za ureditev

otrokovih stikov. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s

tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne

stvari in stranskih terjatev, in v katerem je sodišče vezano na

zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah, mora predlog v

nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o

katerem naj sodišče odloči, medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina

predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z

nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno

pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj

stroga in toga. V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki

imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi.

Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj

sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja

upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o

spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev

predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo

tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri

zagotavljajo otrokove koristi. Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje

nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe

predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo

naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom uredilo stike med mladoletnim sinom

K. in njegovim očetom - predlagateljem tako, da deček preživi z

očetom: 7.vsak torek in četrtek od 16.00, ko ga oče prevzame na

njegovem domu, do 19.00, ko ga na njegov dom vrne, 8.vsak drugi

vikend od petka od 17.00, ko ga oče prevzame na njegovem domu, do

nedelje do 17.00, ko ga vrne na njegov dom, 9.10 dni nepretrgoma v

mesecu juliju od 15.7. do 25.7., ter v mesecu avgustu od 15.8. do

25.8. tako, da ga oče prevzame na njegovem domu prvi dan ob 17.00 in

ga vrne nazaj zadnji dan ob 17.00, 10.božične, novoletne, velikonočne

in prvomajske praznike izmenjaje tako, da v enem letu preživi pri

očetu božične in velikonočne praznike, v naslednjem letu pa novoletne

in prvomajske praznike, začenši v letu 2005 z božičnimi prazniki, v

naslednjem letu pa ravno obratno. Materi je naložilo, da mladoletnega

K. primerno pripravi in uredi ter omogoči osebne stike med njim in

predlagateljem ter da je dolžna v času stikov predlagatelju izročiti

zdravstveno in osebno izkaznico otroka. Zoper sklep se je pravočasno

pritožila nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 1.

odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku

(v nadaljevanju ZPP) in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v

nadaljevanju ZNP). Navaja, da je že obrazložila, da ji delodajalec ne

dovoli izostajanja z dela zaradi urejanja zasebnih zadev. Sodišče

prve stopnje tega ni upoštevalo, pač pa ji je odrejalo nerazumno

kratke roke, v katerih ni mogla predložiti ustrezne dokumentacije

niti ni mogla zaprositi za ustrezno brezplačno pravno pomoč. Tako ji

je npr. v pozivu z dne 1.6.2005 naložilo, da mora v roku 3 dni

predložiti dokazila, ki bodo potrjevala, da potrebuje spremljevalca

za preglede k izvedencu oziroma da lahko v istem roku zaprosi za

brezplačno pravno pomoč. V tako kratkem roku ni mogla priti na vrsto

pri osebnem zdravniku, ki dela samo enkrat popoldan, uradne ure na

sodišču pa so samo ob sredah popoldan. Prav tako sodišče ni ugodilo

predlogu njene pooblaščenke za dodelitev ustreznega roka, v katerem

bi jo seznanila z vlogama tožnika z dne 10.6.2005 in 13.6.2005, ki ju

je prejela šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo. S tem so

podane bistvene kršitve določb postopka. Sodišče prve stopnje je

svojo določitev v celoti oprlo na izvedensko mnenje, ki je po

prepričanju pritožnice pristransko in nepopolno iz razlogov, ki jih

je navedla na zadnjem naroku. Sicer pa je tudi sam izvedenec

opozoril, da podatki spisa ne omogočajo zanesljivega sklepanja in

zaključevanja, pač pa le kažejo na določeno problematiko. Pri tem

izvedenec opozarja na navedbe v odgovoru na predlog, da je "otrok

zelo živahne narave in pogosto razgraja ter ne uboga". Ta zapis je

posledica napačnega razumevanja med pritožnico in njeno pooblaščenko,

saj pritožnica kot mati zagotovo ni na tak način opisala 9-mesečnega

dojenčka. Prav tako neodzivanja pritožnice na vabila (za kar je

razloge že podrobno pojasnila) niso relevantna za podajo izvedenskega

mnenja. Povsem neustrezen je zaključek mnenja, da njen

socialnoekonomski status ne zagotavlja, da bo lahko zadovoljila

osnovne razvojne in izobraževalne potrebe otroka. Taki zaključki niso

v pristojnosti izvedenca, ki je tako prekoračil naloge, ki mu jih je

naložilo sodišče, poleg tega pa zanje ni imel nikakršnih relevantnih

podatkov. Po prepričanju pritožnice bi bilo treba angažirati drugega

izvedenca kliničnopsihološke stroke, ki bi pri izdelavi mnenja

upošteval predvsem koristi otroka in ne bi le kritično sledil

navajanjem predlagatelja, nasprotne udeleženke pa ocenjeval po njenem

neodzivanju na vabila ipd., pač pa glede na njeno osebnost in

izpovedbo, ki jo je dala v postopku. Ker je sodišče oprlo svojo

odločitev na grajano izvedensko mnenje, je kršilo določbe postopka,

saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti v nasprotju s

podatki v spisu. Poleg tega je ostalo dejansko stanje nepopolno

ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da odloča o stikih

komaj 20-mesečnega otroka z očetom. Medsebojni stiki so bili do sedaj

redki in temu ustrezne tudi reakcije mladoletnega otroka. Po obiskih

pri očetu ni mogel spati, prebujal se je z jokom, čez dan je bil

nemiren in kar nekaj časa je trajalo, da se je spet umiril. Sin je

navezan na mater, kar je za 20-mesečnega otroka povsem normalno in za

navezovanje stikov z drugimi ljudmi potrebuje dalj časa. Prvostopno

sodišče se v svojem sklepu sklicuje tudi na poročilo Centra za

socialno delo Novo mesto z dne 2.11.2004, vendar pa ga ni upoštevalo.

V zaključku poročila je naveden njihov predlog, da so za ohranjanje

medsebojne pripadnosti in čustvene povezanosti ustrezni stiki dvakrat

tedensko, pri čemer naj se tak obseg stikov izvaja do K. tretjega

leta, nato pa naj se stiki ponovno opredelijo. Tako pogosti stiki,

kot jih je določilo sodišče, bi prestavljali za otroka pravi šok, kar

mu v tem trenutku ne bo koristilo, pač pa kvečjemu škodilo. Sodišče

prve stopnje v sklepu tudi nalaga materi, da je dolžna mladoletnega

sina primerno pripraviti in urediti, kar pa je "tehnično" povsem

nemogoče glede na uro, ki jo je določilo sodišče, to je ob 16. uri.

Nasprotna udeleženka je pojasnila, da je njen delovni čas od 8. do

16. ure in torej pride domov šele okrog 17. ure, zato otroka ob 16.

uri ne more ustrezno pripraviti. Predlaga, da pritožbeno sodišče

izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje

sodišču prve stopnje. Pritožba je bila vročena predlagatelju

nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni

utemeljena. Nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbeni razlog

bistvene kršitve določb postopka. Ta naj bi bil med drugim podan, ker

so bili nasprotni udeleženki dani izredno kratki roki, v katerih ni

mogla predložiti ustrezne dokumentacije oziroma ustrezno odgovoriti

na vloge predlagatelja. Očitana kršitev bi lahko predstavljala

bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena v

zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP. Vendar pa pritožbeno

sodišče ugotavlja, da očitek ni utemeljen. Res je sodišče s pozivom,

ki ga omenja pritožba, nasprotni udeleženki naložilo, da v roku 3 dni

predloži dokazila, da potrebuje spremljevalca za pot v Ljubljano k

izvedencu oziroma zaradi zatrjevane finančne stiske zaprosi za

oprostitev stroškov postopka v okviru brezplačne pravne pomoči. Na ta

poziv pa nasprotna udeleženka ni odreagirala: niti ni zaprosila za

podaljšanje danega roka niti ni predložila listin (ne v roku ne

kasneje). Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zapisalo, da se

vabilu izvedenca ni odzvala in tudi ne vabilu sodišča, pri čemer

svojega izostanka ni ustrezno opravičila, zaradi česar je tudi

izvedenec svoje mnenje izdelal na podlagi podatkov v spisu brez

pregleda nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka niti pritožbi ne

predloži dokazov, iz katerih bi izhajalo, da se iz opravičenih

razlogov ni odzvala vabilu izvedenca in kasneje sodišča - potrdilo,

da je nasprotna udeleženka upravičeno odsotna z dela, namreč ne

dokazuje, da je opravičeno izostala tudi z naroka, dodatne

zdravstvene dokumentacije pa kljub temu, da je na naroku napovedala,

da jo bo predložila, ni dala. Prav tako ni predložila dokazil

delodajalca, da ji ne dopušča nobenega izostanka z dela. Zato sedaj

neutemeljeno meni, da so bili njeni izostanki opravičljivi. Bistveno

kršitev določb postopka nadalje pritožba vidi v tem, da sodišče prve

stopnje nasprotni udeleženki ni dalo roka za to, da bi lahko

odgovorila na vlogi predlagatelja z dne 10.6.2005 in 12.6.2005. Tudi

ta zatrjevana kršitev naj bi predstavljala kršitev po 8. točki 2.

odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP. V

prvi vlogi predlagatelj obvešča sodišče, da je nasprotna udeleženka

od 13.4.2005 preprečila vse stike predlagatelja z otrokom in predlaga

izrek denarne kazni, zagrožene z izdano začasno odredbo, v drugi pa

podaja predlog za ureditev otrokovih stikov v skladu s podanim

mnenjem izvedenca P.. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve

stopnje z izdajo sedaj izpodbijanega sklepa o ureditvi otrokovih

stikov ni odločilo o predlogu, ki ga vsebuje prva vloga, zato

nasprotni udeleženki glede navedb v tej vlogi ni bila odvzeta možnost

obravnavanja. Z drugo vlogo pa predlagatelj res deloma spreminja svoj

prvoten predlog za ureditev stikov, vendar pa do očitane kršitve

kljub temu ni prišlo. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s

tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne

stvari in stranskih terjatev (1. odstavek 180. člena ZPP), in v

katerem je sodišče vezano na zahtevke strank, saj odloča v njihovih

mejah (1. odstavek 2. člena ZPP), mora predlog v nepravdnem postopku

vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče

odloči (21. člen ZNP), medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina

predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z

nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno

pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj

stroga in toga (184. - 187. člen ZPP). V nepravdnem postopku pa

nastopajo udeleženci, ki imajo praviloma vsi interes, da se določeno

razmerje uredi. Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na

katerega naj sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju

razmerja upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila

o spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev

predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo

tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri

zagotavljajo otrokove koristi (1. odstavek 106. člena Zakona o

zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Zato

dejstvo, da sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki ni odobrilo

posebnega roka zaradi spremembe predlaganega načina ureditve razmerij

med udeleženci in ni preložilo naroka, ne predstavlja bistvene

kršitve določb postopka. Ta pritožbeni razlog naj bi bil nadalje po

stališču pritožbe podan tudi zato, ker je sodišče prve stopnje svojo

odločitev oprlo na izvedensko mnenje, ki ga je nasprotna udeleženka v

postopku grajala - po mnenju pritožbe zato ni razlogov o odločilnih

dejstvih oziroma so ti v nasprotju s podatki v spisu (očitno torej

uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka

339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP). Vendar pa

tudi ta očitek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje se je namreč v

obrazložitvi sklepa opredelilo do pomislekov nasprotne udeleženke v

pravilnost in popolnost podanega izvedenskega mnenja, opredelilo pa

se je tudi do njenega predloga za postavitev novega izvedenca. Tem

razlogom se v celoti pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Tudi po

njegovi oceni namreč izvedenskemu mnenju ni mogoče očitati, da bi ne

bilo izdelano v skladu s pravili stroke niti ne, da je pristransko.

Nasprotna udeleženka v pritožbi meni, da je izvedenec nekritično

sledil navajanjem predlagatelja, njene osebnosti pa ni ocenjeval po

njeni izpovedbi v postopku, temveč predvsem po njenem neodzivanju

vabilom. Toda iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je izvedenec

pregledal celoten spis in prebral tudi izpovedbo nasprotne udeleženke

(to v mnenju na kratko tudi povzema - enako kot izpovedbo

predlagatelja). Zato se vsi ti očitki kažejo zgolj kot izraz

nezadovoljstva in nestrinjanja nasprotne udeleženke z ugotovitvami in

samim mnenjem izvedenca, kar pa ne more biti podlaga za določitev

novega izvedenca, saj ne kažejo na nasprotja v mnenju in ne vzbujajo

dvoma o pravilnosti podanega mnenja (3. odstavek 254. člena ZPP v

zvezi s 37. členom ZPP). V zvezi z grajo s strani sodišča prve

stopnje ugotovljenega dejanskega stanja in uporabe materialnega

prava, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je temeljno vodilo sodišču

in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih otrocih, njihovih

pravicah in razmerjih, zagotavljanje otrokove koristi. Na abstraktni

ravni je mogoče opredeliti, da je v korist otroka takšno ravnanje, s

katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast, skladen

osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.

Vsebino pravnega standarda "korist otroka" pa je treba konkretizirati

v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega

primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti, osebnosti

njegovih staršev, okoliščin in pogojev, v katerih živi in se razvija,

navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje, sestre,

stari starši), kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja (sošolci,

prijatelji). Praviloma je v otrokovo korist, da ima redne osebne

stike z obema staršema, po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na

katere je navezan. S stiki se namreč zagotavljajo predvsem otrokove

koristi (1. odstavek 106. člena ZZZDR). V zvezi s stiki zakon pojem

otrokove koristi opredeljuje negativno: stiki niso v otrokovo korist,

če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali se sicer z njimi

ogroža njegov telesni ali duševni razvoj (5. odstavek 106. člena

ZZZDR). V konkretnem primeru je sodišče zaradi ugotovitve otrokove

koristi postavilo sodnega izvedenca klinično - psihološke stroke dr.

P. in kot je bilo že obrazloženo, pravilno oprlo svojo odločitev na

ugotovitve in mnenje tega izvedenca. Izvedenec je v svojem mnenju

upošteval vse okoliščine konkretnega primera in glede na njih podal

svoje mnenje. Res je zapisal, da podatki spisa "sicer ne omogočajo

zanesljivega sklepanja in zaključevanja, kažejo pa na določeno

problematiko", ki jo v nadaljevanju podaja. Te izvedenčeve ugotovitve

in prikaz problematike je treba razumeti glede na okoliščine, v

katerih je bilo mnenje podano: nasprotna udeleženka se namreč vabilu

na pregled k izvedencu ni odzvala in tudi ni navedla opravičljivih

razlogov za izostanek; zato je pač mnenje lahko podal le glede na

podatke spisa. Čeprav se pritožba sklicuje na napačen zapis

pooblaščenke v odgovoru na tožbo o obnašanju otroka, je izvedenec

izjavo nasprotne udeleženke ustrezno upošteval le kot eno izmed

okoliščin pri ocenjevanju osebnosti matere. Enako velja za zapis o

"socioekonomskem statusu" nasprotne udeleženke. Tudi neupoševajoč te

v pritožbi grajane ugotovitve, ni mogoče prezreti, da je izvedenec

(in na njegovi podlagi tudi sodišče prve stopnje) ugotovil, da

analiza agresivnosti predlagatelja (ki jo je nasprotna udeleženka

izpostavljala celo kot razlog za omejitev otrokovih stikov z očetom)

ne odkriva odklonov v destruktivno disocialni smeri; da je

predlagatelj stabilna osebnost, ki je dovzetna za dialog; da je

čustveno odzivna oseba, ki je sposobna vživljanja in sposobna

razumeti potrebe drugih; da lahko otroku zagotovi ustrezne občutke

varnosti in hitro zazna potrebe otroka ter mu zna postavljati

ustrezne okvire, da se znajde v okolju in uspešno razvija svojo

osebnost; da se zaveda, kakšne so potrebe otroka v razvojni fazi, kot

je K. in pozna razvojne značilnosti nadaljnjih razvojnih obdobij

otrok; da se o materi otroka ne izraža slabšalno. Že samo te

okoliščine utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da ni

razlogov za omejevanje stikov predlagatelja z otrokom in da je torej

ravnanje nasprotne udeleženke v tej smeri neutemeljeno in

neupravičeno in bi lahko negativno vplivalo na nadaljnji razvoj

otroka. Pritožbeno sodišče zato kot pravilne sprejema zaključke

sodišča prve stopnje, da je v otrokovo korist, da vzpostavi redne

stike z očetom. Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo, da gre za

majhnega otroka, saj je stike med tednom določilo le po par ur

dnevno. Da bi bil otrok po stikih vznemirjen, kot to trdi pritožba,

nasprotna udeleženka v postopku pred sodiščem niti ni trdila,

poročilo Centra za socialno delo Novo mesto o stikih, ki so po izdani

začasni odredbi potekali v prisotnosti delavca centra za socialno

delo, pa njenih trditev ne potrjuje. Tudi pogostost stikov pritožbeno

sodišče šteje za primerno, saj je sin še majhen in je zato prav, da

so stiki med tednom na eni strani pogosti, na drugi pa ne

predolgotrajni. Res je v obravnavanem primeru mnenje o stikih podal

tudi center za socialno delo in res je tudi, da je bilo njegovo

mnenje nekoliko drugačno, kot pa je odločitev sodišča prve stopnje.

Vendar pa je treba upoštevati, da je center za socialno delo podal

svoje mnenje na začetku tega postopka in da se je tudi sam zavzemal

za pogoste stike otroka z očetom in torej ni sledil materinemu

predlogu o omejitvi stikov. Predlog, kot ga je oblikoval center za

socialno delo je zato sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo le kot

enega od možnih načinov ureditve razmerja med udeleženci postopka,

pri čemer pa je glede na otrokovo korist ocenilo, da so primernejši

takšni stiki, kot jih je določilo. Po 2. odstavku 106. člena ZZZDR

mora tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji,

opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati

si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim staršem. To

obveznost nasprotne udeleženke je sodišče prve stopnje določilo v 2.

točki izreka sklepa. Nasprotna udeleženka meni, da te obveznosti

glede na službene obveznosti in glede na čas, ko predlagatelj

prevzame otroka, ne more izpolnjevati. S tem v zvezi ji je treba

pojasniti, da ne gre za obveznost, ki jo je mogoče izpolnjevati le

pred vsakim posameznim stikom, pač pa za ravnanje, ki pri otroku

vzbuja zaupanje do drugega starša in pozitiven odnos do njega. Da je

izvrševanje stikov ob določeni uri mogoče, pa je razvidno iz

dosedanjega postopka in izvrševanja stikov po začasni odredbi, saj

predlagatelj kljub službenim obveznostim nasprotne udeleženke lahko

otroka prevzame ob določeni uri, saj so tedaj s K. njegov polbrat,

polsestra (ki je pri stikih tudi aktivno sodelovala) in stara mati.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da niso podani razlogi, s

katerimi nasprotna udeleženka izpodbija sklep sodišča prve stopnje,

prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče

paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena

ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje.