VDS sklep R 13/2006 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Toženec - ZZZS - je v postopku izrednega nadzora zoper tožnika -

izvajalaca zdravstvenih storitev (zdravnika) - izdal končni

zapis. Navedeni zapis predstavlja konkretni upravni akt, ki ga je

izdal toženec pri izvrševanju javnih pooblastil, zoper katerega

je skladno s 18. in 19. členom Pravilnika o nadzorih ZZZS

dopustno sodno varstvo. Za tak spor je stvarno pristojno Upravno

sodišče. Ne gre za socialni spor, saj tožnik ne izpodbija

dokončne odločbe zavoda v zvezi s priznanjem pravic iz obveznega

zdravstvnega zavarovanja, niti za delovni spor, čeprav tožnik

navaja, da zaradi ugototvitev nadzorne komisije o ugotovljenih

nepravilnostih, toženec tožniku ni podaljšal PZ, sklenjene za

določen čas.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za

stvarno nepristojno za reševanje predmetne zadeve (1. tč.

izreka). Nadalje je sklenilo, da bo zadeva po pravnomočnosti tega

sklepa odstopljena v reševanje Upravnemu sodišču RS v Ljubljani,

ki je stvarno in krajevno pristojno za reševanje te zadeve (2.

tč. izreka).

Zoper sklep se pritožuje tožnik po pooblaščencu iz vseh

pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da je iz pogodbe o

zaposlitvi, katero je tožnik podpisal dne 27.10.2005, generalni

direktor toženca pa dne 26.10.2005 razvidno, da sta pravdni

stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1.11.2005

do 30.11.2005 s polnim delovnim časom 40 ur na teden za delo na

delovnem mestu nadzorni zdravnik na direkciji. Iz v tožbi

priloženega končnega zapisa št. XY z dne 23.1.2006 in zapisnika

številka YZ o opravljenem izrednem nadzoru z dne 28.10.2005 pa

izhaja, da naj bi se izredni nadzor nad predpisovanjem MTP vršil

28.10.2005. Ker je bilo ob priliki izrednega nadzora pri tožniku

ugotovljeno, s čimer pa se tožnik nikakor ne strinja, da na

podlagi zapisa v medicinski dokumentaciji predpis vate in gaze ni

utemeljen, toženec tožniku ni podaljšal pogodbe za določen čas

oziroma s tožnikom ni sklenil pogodbe o zaposlitvi za nedoločen

čas. Ob upoštevanju dejstva, da sta stranki konkretnega postopka

podpisali pogodbo o zaposlitvi dne 26.10.2005 oz. dne 27.10.2005

in da je bil opravljen izredni nadzor nad predpisovanjem MTP-jev

pri tožniku dne 28.10.2005, je tožnik prepričan, da gre v

konkretnem primeru za spor, kot je opredeljen v tč. č, 1.

odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Tožnik

predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in

sklene, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani stvarno

pristojno za reševanje predmetne zadeve, podrejeno pa, da

pritožbi tožnika ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Obenem priglaša

pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Vsako sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na procesne

predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da zadevo sploh lahko

obravnava. Ena izmed predpostavk, na katero mora glede na določbo

19. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - 2/04

- ZPP) vsako sodišče paziti ves čas postopka, je stvarna

pristojnost. Sodišče mora paziti na to, ali je glede na predmet

odločanja kot objektivni kriterij in glede na stranke spora kot

subjektivni kriterij, v posamezni zadevi pristojno odločati.

V obravnavani zadevi tožnik izpodbija končni zapis, ki ga je dne

23.1.2006 izdal toženec pod opr. št. XY. Tožnik v tožbi tudi

izrecno predlaga, da se navedeni sklep kot nezakonit odpravi. V

tem primeru gre torej za spor v zvezi s presojo končnega zapisa,

torej upravnega akta, ki ga je izdal toženec v okviru izvajanja

javnih pooblastil. V Pravilniku o nadzorih, ki ga je sprejel

upravni odbor ZZZS dne 16.4.2003, je tako v 21. členu določeno,

da se določila tega pravilnika pri izvajanju nadzorov smiselno

uporabljajo tudi za vse pogodbene partnerje, katerih dejavnost ni

opredeljena oziroma se ne nanaša na izvajanje zdravstvenih

storitev in ki niso zavezani k uporabi določil splošnega in

področnih dogovorov. V 18. členu pa je nadalje določeno, da po

obravnavi in odločanju o ugovoru in pripombah nadzorovanega

pogodbenega partnerja zoper zapisnik o nadzoru, nadzorna komisija

izda končni zapis s pravnim poukom, da je zoper končni zapis

možno zahtevati sodno varstvo. Končni zapis, zoper katerega ni

bila vložena zahteva za sodno varstvo, postane dokončen in

predstavlja osnovo za izrek ukrepov. Skladno z 19. členom lahko

izvajalec zoper končni zapis zahteva sodno varstvo pri pristojnem

sodišču v roku 15 dni od dne prejema pisnega izvoda končnega

zapisa. O vložitvi zahteve mora pogodbeni partner pisno obvestiti

zavod, pri čemer vložena zahteva za sodno varstvo zadrži izdajo

sklepa o ukrepih nadzora do dokončne odločitve sodišča.

Izpodbijani sklep je bil torej izdan v postopku nadzora, ki ga je

toženec opravil pri izvajalcu zdravstvenih storitev (pri

tožniku). V tem primeru ne gre niti za socialni spor po 7. členu

Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 2/2004 -

ZDSS-1), kajti tožnik ne izpodbija dokončne odločbe toženca v

zvezi z priznanjem pravice do in iz obveznega zdravstvenega

zavarovanja. Socialno sodišče je namreč pristojno za odločanje v

sporih, ko zavarovanci, torej fizične osebe uveljavljajo

priznanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, za kar

pa nikakor ne gre v predmetni zadevi, kajti tožnik izpodbija

upravni akt, ki je bil izdan v zvezi z nadzorom nad

uresničevanjem pogodbe in izvajanjem programa zdravstvenih

storitev, kot so le-te opredeljene v 1. členu Pravilnika o

nadzorih.

Prav tako tudi ne gre za individualni delovni spor po 5. členu

ZDSS-1. Tožnik sicer šele v pritožbi izrecno navaja, da naj bi

šlo za spor po tč. č, 1. odst. 5. člena, torej za spor v zvezi s

postopkom zaposlovanja delavca med delodajalcem in kandidatom.

Upravni akt, ki ga izpodbija tožnik, pa ni bil izdan v zvezi z

zaposlovanjem kandidata, temveč v zvezi z izvajanjem nadzora, kot

je bilo to že obrazloženo.

Nenazadnje se je glede stvarne pristojnosti v primeru, ko gre za

izpodbijanje končnega zapisa o nadzoru, izrekla tudi že sodna

praksa. Tako je že Vrhovno sodišče RS s sklepom opr. št. I Upr

1/2004 v sporu o pristojnosti odločilo, da je končni zapis o

nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, s

katerim je Zavod za zdravstveno zavarovanje odločil o pripombah

in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o

ugotovitvah pri opravljenem nadzoru, dokončni posamični akt, ki

ga je izdal toženec kot nosilec javnega pooblastila. Za odločanje

o tožbi zoper končni zapis pa je stvarno pristojno upravno

sodišče.

Glede na navedeno ter ob dejstvu, da pritožbeno sodišče tudi ni

ugotovilo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti

(350. člen ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in

potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl.

ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi

154. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 odločilo, da tožnik

sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.