VSC sklep Cp 2058/2005 · Višje sodišče v Celju
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedIzjema od desetletnega zastaranja občasnih terjatev, ki izvirajo iz pravnomočnih sodnih odločb, velja le za tiste pravnomočno priznane občasne terjatve, ki zapadejo v bodoče. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor in mu naložilo, da upnici povrne stroške ugovornega postopka v višini 42.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.09.2005 dalje do plačila.
Legislator headnote
AI generatedVSC sklep Cp 2058/2005 · Višje sodišče v Celju: Proti takšnemu sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil dolžnik. V njej je navedel, da tudi po II. odstavku 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) občasne terjatve, ki izvirajo iz pravnomočnih sodnih odločb, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, torej v treh letih. Obresti so po njegovi oceni občasne terjatve, zato je v konkretni izvršilni zadevi prišlo do zastaranja vseh tistih, ki so starejše od treh let. Sodišču druge stopnje je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Izjema od desetletnega zastaranja občasnih terjatev, ki izvirajo iz pravnomočnih sodnih odločb, velja le za tiste pravnomočno priznane občasne terjatve, ki zapadejo v bodoče.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor in mu naložilo, da upnici povrne stroške ugovornega postopka v višini 42.160,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.09.2005 dalje do plačila.
Proti takšnemu sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil dolžnik. V njej je navedel, da tudi po II. odstavku 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) občasne terjatve, ki izvirajo iz pravnomočnih sodnih odločb, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, torej v treh letih. Obresti so po njegovi oceni občasne terjatve, zato je v konkretni izvršilni zadevi prišlo do zastaranja vseh tistih, ki so starejše od treh let. Sodišču druge stopnje je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnikova pritožba neutemeljeno izpodbija po sodišču prve stopnje uporabljeno pravno pravilo iz I. odstavka 379. člena ZOR s sklicevanjem na II. odstavek istega člena. Pri tem namreč spregleda, da izjema od desetletnega zastaranja občasnih terjatev, ki izvirajo iz pravnomočnih sodnih odločb, velja le za tiste pravnomočno priznane občasne terjatve, ki zapadejo v bodoče, za kar pa ne gre v konkretnem primeru, v katerem upnica od dolžnika izterjuje že zapadle, pa neplačane občasne dajatve (obresti), ki zaradi navedenega niso zastarale.
V preostalem delu sklep prvostopnega sodišča ni izpodbijan, zato ga sodišče druge stopnje posebej ni preizkušalo, tudi sicer pa kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ), to sodišče ni ugotovilo, zaradi česar je pritožbo dolžnika zavrnilo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).