Dismissal of appeal: termination of employment contract for fault does not require direct confrontation or specific procedural steps beyond allowing defense.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Delovno razmerje nastane s sklenitvijo PZ in je pogodbeno

razmerje posebne vrste, za katerega veljajo določbe ZDR, smiselno

pa tudi splošna načela civilnega prava. Odpoved PZ je urejena v

členih od 83 ZDR do 88 ZDR. V postopku odpovedi PZ iz krivdnega

razloga se ne uporabljajo določbe kazenskega postopka, postopek

odpovedi PZ pa tudi ni primerljiv z disciplinskim postopkom po

starem ZDR.

Kršitev postopkovnih pravil pri podaji odpovedi PZ ne pomeni

avtomatično nezakonitosti odpovedi PZ. Bistveno je, da je

bil tožnici v postopku odpovedi PZ omogočen zagovor in da je

zagovor podala.

Vročitev odpovedi PZ je zakonita, tudi če se delavcu vroči v času

zdravljenja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke št. 1/2-1557/04 -

VM z dne 10.5.2004 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

krivdnega razloga in ugotovitvi, da tožnici delovno razmerje pri

toženi stranki ni prenehalo po izteku 30 dni odpovednega roka,

šteto od dneva vročitve odpovedi z dne 10.5.2004 in ji še traja,

zato jo mora tožena stranka pozvati nazaj na delo, ji v delovno

knjižico vpisati delovno dobo in ji za ves čas trajanja

nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izplačati pripadajoče

nadomestilo plače, kot če bi delala z zakonitimi zamudnimi

obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega obroka dalje do

plačila in plačati za tožnico vse davke in prispevke. Sklenilo

je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku

pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in

predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano

sodbo spremeni ter tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da

izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje

v novo sojenje ter da toženi stranki naloži v plačilo stroške

postopka, skupaj z zamudnimi obrestmi. Meni, da bi oseba, ki je

izdala sklep o odpovedi pogodbe o zaposlitvi morala voditi tudi

celoten predhodni postopek oziroma vsaj voditi zagovor. S tem ko

je zagovor vodila ena oseba, odpoved pa podala druga oseba, so

kršena bistvena načela kaznovalnih postopkov, in sicer načelo

neposrednosti, načelo proste presoje dokazov in načelo iskanja

materialne resnice. Kršena je bila tudi pravica do zagovora, saj

je tožnica obdolžitev prejela 29.4.2004, zagovor pa je bil

razpisan za 6.5.2004. Tožnica je zahtevala, da se obvesti

sindikat, ki je obdolžitev prejel šele 3.5.2004. Delavcem v

sindikatu je potrebno zagotoviti primeren rok za pripravo

obrambe, ki ne sme biti krajši od 8 dni. Tožena stranka bi morala

tudi postopek ugotavljanja alkoholiziranosti izvesti skladno s

13. členom Pravilnika o preverjanju delovne zmožnosti delavcev.

Ko je tožena stranka ugotovila, da je bila tožnica pod vplivom

alkohola, bi morala tožnico poslati tudi na izredni zdravstveni

pregled, česar ni storila. Ker sodišče ni upoštevalo določb

pravilnika, je napačno uporabilo materialno pravo. Tožnica je

dogodek priznala in na zagovoru izjavila, da se bo šla zdraviti

zaradi odvisnosti od alkohola in je zdravljenje nastopila dne

10.5.2004 v bolnišnici, kjer ji je bil tudi vročen sklep o

odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po prepričanju tožnice vročitev ni

bila opravljena zakonito, saj je bila takrat pod hudim psihičnim

pritiskom. Tožena stranka bi lahko glede na vse okoliščine

tožnici izrekla disciplinsko sankcijo, npr. denarno kazen, saj je

ob zagovoru vedela, da se bo šla tožnica zdraviti, poleg tega pa

tudi, da tožnica živi sama z mladoletno hčerko. Odpoved pogodbe o

zaposlitvi je prehud ukrep zoper tožnico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na

pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve

pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena

Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in

naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je

sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na

ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo

ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil

postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti,

ko preizkuša sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi

zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, glede na

pritožbene navedbe pa le še dodaja:

Zmotno je stališče tožeče stranke, da je potrebno postopek pred

odpovedjo presojati po "načelih kaznovalnih postopkov". Delovno

razmerje med delavcem in delodajalcem, ki nastane na podlagi

pogodbe o zaposlitvi, je pogodbeno razmerje posebne vrste. Zanj

veljajo določbe delovnopravne zakonodaje, za kar pa ni posebej

določeno se podrejeno in smiselno uporabljajo tudi splošna načela

civilnega prava, kot to določa 11. člen Zakona o delovnih

razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 52/2002). Odpoved pogodbe o

zaposlitvi je urejena v ZDR v 86. členu, kjer je določeno, da je

to enostranska pisna izjava volje ene od strank pogodbe o

zaposlitvi, ki mora biti vročena nasprotni stranki in mora

vsebovati zakonske razloge in pogoje za odpoved, ki so pri redni

odpovedi iz krivdnih razlogov določeni v 1. odstavku 82. člena,

83. in 88. členu ZDR, sicer je nezakonita. Pravne značilnosti

redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov in

pogoje za njeno zakonitost, je tako presojati v okviru določb

ZDR. Pogodbeni značaj delovnega razmerja in navedene določbe ZDR

kažejo, da primerjava med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz

krivdnih razlogov in prejšnjim disciplinskim postopkom ni mogoča.

Glede na zgoraj navedeno tako postopkovnih pravil ni mogoče

tolmačiti kot stroge formalnosti, katere kršitev sama po sebi

pomeni tako kršitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega

razloga nezakonita. Bistvo pravice do zagovora je v zagotovitvi

možnosti sodelovanja in vplivanja na potek in rezultat odpovedi

pogodbe o zaposlitvi, zato zakon ne more določiti strogih merih

obličnosti njenega uresničevanja. Da določba 2. odstavka 83.

člena ZDR, ki ima sicer naslov postopek pred odpovedjo s strani

delodajalca, ne pomeni nekega formalnega postopka z odločitvami v

obliki sklepov ter vsemi procesnimi zagotovili in roki, je že

večkrat poudarilo Vrhovno sodišče RS v svojih odločbah, in sicer

npr. opr. št. VIII Ips 267/2004, opr. št. VIII Ips 215/2004, opr.

št. VIII Ips 87/2004. Zato so tudi neutemeljene pritožbene

navedbe, da je sklep oziroma pravilno odpoved pogodbe o

zaposlitvi nezakonita iz razloga, ker je tožnica zagovor opravila

pred drugo osebo in ne pred osebo, ki je odpovedala pogodbo o

zaposlitvi. Bistveno namreč je, da je bil tožnici omogočen

zagovor, da se je zagovora udeležila in da je bila seznanjena,

katere obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi je kršila in v zvezi s

tem podala zagovor. Tako je tožena stranka izpolnila svojo

obveznost, ki je določena v 2. odstavka 83. člena ZDR.

Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje

zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo, da bi

tožena stranka morala postopek ugotavljanja alkoholiziranosti

izvesti skladno s 13. členom Pravilnika o preverjanju delovne

zmožnosti delavcev, ki sodelujejo neposredno pri opravljanju

prometa tožene stranke. Tožena stranka je namreč nesporno

ugotovila, da je tožnica pod vplivom alkohola, kar je tožnica

tudi priznala in to dejstvo in bilo sporno niti v sodnem

postopku. Alkoholiziranost je bila ugotovljena s pričami po

vizualnem pregledu in tudi z alkotestom, ki je v izdihanem zraku

tožnice pokazal prisotnost alkohola. Tožnica je glede na delo, ki

ga je opravljala po pogodbi o zaposlitvi, bila dolžna imeti ves

čas v krvi 0,0 promila alkohola, kolikor se zahteva za delo v

prometu. Zaradi navedenega je kršila določbe pogodbe o

zaposlitvi, česar se je tudi sama zavedala, kar izhaja iz njene

izpovedi. Zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z vročitvijo

odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, saj iz izvedenega

dokaznega postopka izhaja, da je bila odpoved pogodbe o

zaposlitvi tožnici vročena, dejstvo da je bila vročena v času, ko

se je nahajala na zdravljenju zaradi alkoholizma, pa na

zakonitost vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima nobenega

vpliva. Tožnica je tudi v zakonskem roku vložila tožbo na

sodišče, tako da je njeno sklicevanje na psihično stanje v času

sprejema odpovedi nepomembno. Delodajalec pa delavcu lahko odpove

pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga v času, ko se ta nahaja

na zdravljenju oziroma v bolniškem staležu.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno presodilo, da je krivdni

razlog, iz katerega je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo

o zaposlitvi, resen in utemeljen ter tak, da onemogoča

nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, kar

je tudi obrazložilo. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi

tožena stranka morala tožnici izreči disciplinski ukrep in ne

odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Iz izvedenega dokaznega postopka

namreč izhaja, da je bila tožnica že opozorjena v disciplinskem

sklepu zaradi enakih kršitev delovnih obveznosti dne 25.8.2003 in

zato od delodajalca ni bilo mogoče pričakovati, da bi vztrajal v

pogodbenem razmerju s tožnico.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje,

za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP. Sklenilo je, da

tožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga,

ker s pritožbo ni uspela.