Appeal allowed; termination invalid if employee can perform new jobs via requalification.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Pred podajo redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga je potrebno

ugotoviti, ali je mogoče delavca prekvalificirati za delo na

drugem delovnem mestu. Če bi tožnica lahko s prekvalifikacijo

opravljala dela na drugih delovnih mestih, za katera je tožena

stranka po podaji odpovedi PZ tožnici sklepala PZ za nedoločen

čas, je podana odpoved PZ nezakonita.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo

nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice z dne

28.11.2003, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnico vrniti

nazaj na delo, jo prijaviti v socialno zavarovanje po osnovi

minimalne plače, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico in ji

povrniti stroške postopka v znesku 168.300,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dne 8.10.2004 dalje do plačila, vse v roku

8 dni pod izvršbo. Ugotovilo je, da pri tožnici ni bilo

utemeljenih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo iz vseh pritožbenih

razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku

(ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1.

odst. 14. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.

l. RS št. 19/94) uporablja tudi v sporih pred delovnimi sodišči.

Navaja, da se je sodišče samo pavšalno opredelilo do tega, da je

v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice zaposlovala druge

delavce. V sporu je predložila vse pogodbe o zaposlitvah

delavcev, to je za določen in nedoločen čas v obdobju, ko je

izvedla postopek odpovedi pogodbe oz. v odpovednem roku. Glede

tožnice je ugotovila bistveno slabše rezultate pri delu v

primerjavi s sodelavci. Izvedla je vse ukrepe, da bi ji ohranila

zaposlitev. V tej zvezi ji je ponudila ustrezno delo za

nadaljevanje delovnega razmerja, pa ga bodisi ni sprejela ali pa

glede tega ni bilo na njeni strani izkazanih zdravstvenih

razlogov. Vsa enostavna dela, na katerih bi jo bilo možno

usposobiti in prekvalificirati, so bila v spornem času zasedena,

tudi z invalidi, ki so posebej varovani pred odpovedjo pogodbe.

Tožnica ni bila sposobna opravljati dela na montaži ali posebej

določena strokovna dela, kot mizar, lesarski tehnik, obdelovalec

lesa in podobno, saj je šlo pri njej za nekvalificirano delavko z

nedokončano osnovno šolo. Ker je sodišče prve stopnje v sporu

zmotno razsodilo, predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo

tako, da tožničine zahtevke v celoti zavrne oz. podrejeno, da jo

razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega

izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve

določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst.

350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu sodbe se s sprejetimi

dejanskimi in pravnimi razlogi v izpodbijani sodbi ne strinja.

Sodišče prve stopnje glede nezmožnosti tožničine razporeditve,

dokvalifikacije oz. nadaljevanja delovnega razmerja pri toženi

stranki, ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar v

zvezi z ugoditvijo zahtevkom ni pravilno uporabilo materialnega

prava, ki se nanaša na določbo 3. odst. 88. čl. Zakona o delovnih

razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/02). Nadalje vsebuje sodba

pomanjkljive razloge glede vprašanja o obstoju oz. resnosti

razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice.

Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je nesprejemljiva obrazložitev

v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka ves čas dodatno

zaposlovala delavce in ni preverjala vseh možnosti za zaposlitev

tožnice pod spremenjenimi pogoji, ter da ni podvzela vseh

aktivnosti in ukrepov, da bi rešila tožničino delovno razmerje

drugače kot z odpovedjo pogodbe. Pritožbeno sodišče se s takšnimi

pavšalnimi razlogi ne more strinjati. Nasprotno, tožena stranka

je v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28.11.2003

ugotovila, da se je na delovnem mestu brušenja lesa, ki ga je

zasedala tožnica, zmanjšala potreba po delu. Poleg tega je iskala

vse možnosti, da bi tožnico prezaposlila na ustrezno delovno

mesto. V tej zvezi je vodja kadrovske službe izpovedala, da je

tožnica nekvalificirana delavka z nedokončano osnovno šolo in kot

takšna sposobna opravljati le enostavna dela iz I. ali kvečjemu

iz II. tarifnega razreda. Vendar je takšnih del pri toženi

stranki malo. Tudi sicer jih opravljajo bodisi delovni invalidi

ali pa samo moški na žagi.

Neutemeljeno je tožničino sklicevanje na zaposlitve delavcev za

določen čas, saj so takšne zaposlitve začasne narave in ne

pomenijo trajnega reševanja tožničinega dela. Delodajalec zato ne

ravna nezakonito, če delavcu kljub temu odpove pogodbo o

zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Lahko pa je utemeljeno

opozarjanje tožnice na zaposlitve za nedoločen čas, posebno na

delih, ki bi ustrezala sposobnosti tožnice pod spremenjenimi

pogoji oz. s prekvalifikacijo v skladu z določbo 3. odst. 88. čl.

ZDR.

Tožnici je bilo ponudeno delovno mesto odvzema obdelovancev, pa

ga je odklonila, medtem ko dela vmesnega brušenja lakov zaradi

zdravstvenih razlogov po oceni dispanzerja medicine dela ni bila

sposobna opravljati. Tožnica na montažnih delih ni nikoli delala,

tudi prekvalifikacija na ostalih strokovnih delih zanjo ni bila

možna. Navedena dejstva je tožnica potrdila v svoji izpovedbi in

se zgolj pavšalno sklicevala, da so bili v spornem času zaposleni

tako za določen kot nedoločen čas številni drugi delavci. Glede

tega je navajala konkretne priimke kot so R., H., B. in S.. V tej

zvezi sta tožena stranka in pristojen zavod za zaposlovanje

predložila sodišču podatke o novih zaposlitvah pri toženi

stranki.

Pritožbeno sodišče je po vpogledu predloženih pogodb o

zaposlitvah delavcev v spornem času ugotovilo, da je B.S. sklenil

delovno razmerje za delovno mesto končne montaže izdelkov (III.

tarifni razred) za nedoločen čas, H. A. za delovno mesto vmesno

brušenje lakov (II. tarifni razred) za nedoločen čas, M. J. za

mizarska dela (V. tarifni razred) za nedoločen čas in S. B. za

delovno mesto rezkanje na miznem rezkarju (IV. tarifni razred) za

nedoločen čas. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča gre pri

navedenih zaposlitvah za dela, ki jih tožnica po izpovedbi vodje

kadrovske službe ne bi mogla opravljati.

Pritožbeno sodišče je nadalje po pregledu ostalih predloženih

pogodb o zaposlitvah za nedoločen čas ugotovilo, da so v spornem

času sklenili takšno delovno razmerje še B. R. na delovnem mestu

krivljenja lesa (II. tarifni razred), G. F. na delovnem mestu

transport z viličarjem (II. tarifni razred), M. A. na delovnem

mestu tapetniška dela (II. tarifni razred), L. I. na delovnem

mestu vmesno brušenje lakov (II. tarifni razred). Zato v sporu ni

ugotovljeno, če bi tožnica (s prekvalifikacijo) lahko opravljala

delo na navedenih delovnih mestih, ki spadajo v II. tarifni

razred, in če bi se lahko smatrala za enostavna dela. Ker glede

tega dejansko stanje v sporu še ni popolno ugotovljeno, je

pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo in zadevo vrnilo sodišču

prve stopnje v novo sojenje (355. čl. ZPP).

Glede na to, da je tožena stranka v pisni odpovedi utemeljila

tehnološke razloge o nepotrebnosti tožničinega dela brušenja lesa

iz pogodbe o zaposlitvi ter v postopkovnem smislu upoštevala

predpisane roke (5. odst. 88. čl. ZPP), je na sodišču prve

stopnje, da v ponovljenem postopku z vso skrbnostjo presodi

navedena sporna dejstva, na katera je opozorilo pritožbeno

sodišče. Sodišče prve stopnje bo moralo z zaslišanjem pristojnega

delavca tožene stranke ugotoviti, na katerih (enostavnih) delih,

glede katerih je tožena stranka v spornem času sklenila z novimi

delavci delovno razmerje za nedoločen čas, bi tožnica lahko

nadaljevala z delom bodisi z dokvalifikacijo ali pod

spremenjenimi pogoji.

Ko bo sodišče dopolnilo postopek v nakazani smeri, bo o

tožničinih zahtevkih ponovno razsodilo, kot tudi o pritožbenih

stroških, ki so pridržani za končno sodbo (3. odst. 165. čl.

ZPP).