Appeal dismissed; no legal remedy exists for employer job offers, so interim relief is inadmissible.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker tožena stranka s tožbo zahteva odpravo pozivov na delo z

utemeljitvijo, da delovno mesto ne ustreza invalidnosti III.

kategorije, zoper tovrstne odredbe pa ni predvideno pravno

varstvo, ker s samim pozivom na delo delavčeve pravice niso

kršene, ni podana verjetnost terjatve za izdajo začasne

odredbe, s katero naj bi se zadržalo izvajanje tega poziva.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog

tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki je zahtevala, da se

zadrži izvajanje poziva na delo z dne 7.2.2006 št. 126/2006 in

poziva z dne 9.2.2006 št. 136/2006, ki ju je tožena stranka

izdala tožniku in s katerima se ga poziva na dela in naloge

učitelja klavirja in korepetitorja, začasna odredba pa naj bi

veljala do pravnomočne odločbe v tej pravdi.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja

vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče

izpodbijani sklep spremeni in izda predlagano začasno

odredbo. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje

sprejelo napačno odločitev. Iz obrazložitve izpodbijanega

sklepa za izdajo začasne odredbe je razvidno, da zoper

odredbe delodajalca, med katere je šteti tudi poziva tožene

stranke v obravnavani zadevi, nima tožnik nobenega pravnega

sredstva. Poleg tega pa naj tožnik ne bi izkazal verjetnosti

obstoja terjatve, ker naj bi bil trenutno na bolniškem

staležu, ker ni podpisal pogodbe o zaposlitvi za neustrezno

delo in ni pričel delati na neustreznem delu. S takšnim

stališčem se tožeča stranka ne strinja. Sodišče je ravnalo

nekorektno, ker bi moralo o začasni odredbi odločiti v treh

dneh, vendar je ta rok prekoračilo in je o predlogu,

vloženem dne 24.2.2006, odločilo šele 8.3.2006. Tožnik je

prejel izpodbijana poziva na delo, ki sta predmet tega

postopka in začasne odredbe, iz katerih izrecno izhaja, da

se ga razporeja na dela in naloge "učitelja klavirja in

korepetitorja", čeprav navedenih del in nalog ni sposoben

opravljati. Posledica poziva na delo je nastop dela tožnika

na navedenih delih. Tožnik se je na poziv moral odzvati in

je dejansko pričel opravljati navedena dela dne 20.2.2006.

Zato se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, zaradi

česar je od 24.2.2006 dalje v bolniškem staležu. Ko se bo

njegovo zdravstveno stanje izboljšalo, bo spet primoran

delati na neustreznih delih, posledice pa bodo lahko

nepopravljive - novo poslabšanje zdravstvenega stanja

tožnika. V dopolnitvi pritožbe tožnik navaja, da bi moralo

sodišče izdati začasno odredbo, ker mu grozi nastanek težko

nadomestljive škode. Moral bi biti razporejen na delo

učitelja orgel in klavirja skladno s pogodbo o zaposlitvi z

dne 15.3.1993, na neustrezno delovno mesto pa ga tožena

stranka ne bi smela razporejati.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v

mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi

po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega

postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2.

odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS

št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega

prava (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo

bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi

po uradni dolžnosti.

Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev ustrezno obrazložilo,

zato se pritožbeno sodišče z razlogi izpodbijanega sklepa

strinja, saj je sodišče prve stopnje ob pravilni in popolni

ugotovitvi dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno

odločitev. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožeče stranke pa

poudarja naslednje:

Odločitev sodišča prve stopnje, da terjatev ni verjetno izkazana

in da že iz tega razloga niso podani pogoji za izdajo začasne

odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu Zakona o

izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 do 16/2004), je

pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da

listin tožene stranke - t.j. pozivov na delo z dne 7.2. in

9.2.2006 - ni mogoče izpodbijati s tožbo na sodišču, kar pomeni,

da sodnega varstva, kot ga tožnik zahteva s tožbo, ni mogoče

uveljavljati. To izhaja iz določb Zakona o delovnih razmerjih

(Ur.l. RS št. 42/2002), zlasti iz 204. člena tega zakona, ki

vsebuje določbe o uveljavljanju in varstvu pravic, obveznosti in

odgovornosti in delovnega razmerja. Tožeča stranka v obravnavanem

individualnem delovnem sporu s tožbo zahteva odpravo pozivov na

delo z dne 7.2.2006 ter 9.2.2006, s tem v zvezi pa zahteva izdajo

začasne odredbe, s katero naj bi se izvajanje pozivov na dela in

naloge učitelja klavirja in korepetitorja zadržalo. V ZDR ni

predvideno sodno varstvo zoper tovrstne odredbe oz. pozive

delodajalca na delo. S samim pozivom na delo tožnikove pravice

še niso kršene. Poziva ni mogoče razumeti kot odločitev o

"razporeditvi" tožnika na drugo, neustrezno delo, saj instituta

razporejanja delavca na delo ZDR ne pozna več.

Ker tožeča stranka glede na vsebino tožbenega zahtevka, ki ga

uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu, ni izkazala za

verjetno, da terjatev obstoji ali da ji bo nastala, že prvi

zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka 272.

člena ZIZ ni izpolnjen. Zato je prvostopenjsko sodišče sprejelo

pravilno odločitev, pritožbene navedbe pa so neutemeljene.

Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče pripominja, da mora

tožena stranka v skladu z veljavnimi predpisi realizirati

pravnomočne sodne odločbe, zlasti sodbo DSS Ljubljana, izdano v

socialnem sporu v zadevi Ps 1750/99, potrjeno s sodbo VDSS opr.

št. Psp 765/2005, s katero je bila odpravljena odločba ZPIZ z dne

2.12.1998 v zvezi z odločbo z dne 5.8.1999, poleg tega pa je bilo

ugotovljeno, da predlagano delo "korepetitor in učitelj klavirja"

ni drugo ustrezno delo. Pri tem pa mora upoštevati tudi dokončno

odločbo ZPIZ z dne 28.1.1999, s katero je tožniku priznana

pravica do "razporeditve" oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu

učitelja, kjer ni prekomernih glasovnih obremenitev (stalno in

glasno forsirano govorjenje) s polnim delovnim časom.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti

razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni

dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365.

členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

izpodbijani sklep.