Appeal court reversed first instance costs ruling because plaintiff did not withdraw suit immediately upon request fulfillment.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. odst.

izreka spremeni tako, da se glasi:

"Zahtevek tožeče stranke M. M. za povračilo stroškov postopka se

zavrne.

Tožeča stranka M. M. je dolžna povrniti toženi stranki Občini X

stroške postopka v znesku 29.700,00 SIT, v 8 dneh."

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Ker tožnica tožbe ni umaknila takoj, ko je tožena stranka

izpolnila zahtevek, ampak šele potem, ko se je končal drug

postopek med tožnico in toženo stranko, ne pride v poštev

določilo 1. odstavka 158. člena ZPP, da ji je tožena stranka

dolžna povniti stroške postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek

zaradi umika tožbe v delu, ki se nanaša na razveljavitev odločbe

tožene stranke z dne 17.2.2004 o disciplinskem ukrepu. Odločilo

je tudi, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške

postopka v višini 64.150,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od 15.3.2005 dalje do plačila, v 8 dneh.

Zoper odločitev o stroških postopka (odločitev v 2. odst.

sklepa), se pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču

predlaga spremembo sklepa tako, da se tožnici naloži povrnitev

stroškov postopka. Navaja, da je tožnica res prejela odločbo

disciplinskega organa druge stopnje po preteku 30-dnevnega roka

od njene pritožbe, vendar bi lahko z vložitvijo tožbe počakala do

prejema te odločbe. Tožena stranka na odločanje organa druge

stopnje nima vpliva, ker gre za komisijo, ki je oblikovana pri

Vladi Republike Slovenije. Gre za samostojno pritožbeno komisijo.

To pomeni, da bi lahko tožnica eventualne stroške zaradi

prekoračitve 30-dnevnega roka za odgovor uveljavljala od

Republike Slovenije in ne od tožene stranke. Nadalje navaja, da

so toženi stranki nastali stroški postopka dejansko zaradi

nepravilnega ravnanja tožnice same.

V odgovoru na pritožbo tožnica predlaga zavrnitev pritožbe in

potrditev sklepa v izpodbijanem delu. Sklicuje se na 26. čl.

Uredbe o disciplinskem postopku v organih državne uprave,

pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti (Ur. l. RS št.

58/2003).

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo (sklep) sodišča prve

stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa

pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega

postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst.

339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 -

2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava (350. čl. ZPP v

povezavi s 366. čl. ZPP). Ob takšnem preizkusu ugotavlja, da

pritožbene navedbe sicer niso utemeljene, podani pa so razlogi za

spremembo izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje se je pri odločanju o stroških oprlo na 1.

odst. 158. čl. ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne

tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je

umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Sodišče

prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica umaknila tožbo takoj po

tem, ko je bil disciplinski postopek v zvezi z očitano

disciplinsko kršitvijo zaključen na podlagi sklepa Komisije za

pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije z

dne 31.1.2005 (priloga A9). S tem sklepom je bila potrjena

odločitev župana tožene stranke z dne 2.11.2004 o ustavitvi

disciplinskega postopka zoper tožnico in spremenjena odločitev o

izreku pisnega opozorila tožnici, tako da je bila ta odločitev

prvostopenjskega organa črtana. Tožnica je v predhodnem postopku

v celoti uspela, torej je smiselno prišlo do enake situacije, kot

če bi tožena stranka izpolnila zahtevek.

Tožnica je tožbo na sodišče povsem upravičeno in utemeljeno

vložila dne 11.5.2004. Ni ji bilo potrebno čakati na dokončnost

prvostopenjske disciplinske odločbe. Zoper prvostopenjsko odločbo

župana tožene stranke z dne 17.2.2004 se je pritožila 22.3.2004

in tožbo na sodišče vložila dne 11.5.2004, kar pomeni v okviru 30

dni od dne, ko je minil 30-dnevni rok za odločitev disciplinskega

organa druge stopnje o pritožbi. To javnemu uslužbencu omogoča

določba 26. člena Uredbe o disciplinskem postopku v organih

državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih

skupnosti, enako pa izhaja tudi iz 2. odst. 25. čl. in 3. odst.

39. čl. Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS št. 56/2002 -

23/2005 oz. UPB1 - Ur. l. RS št. 35/2005). Nasprotne pritožbene

navedbe so neutemeljene.

Tožena stranka se v pritožbi tudi neutemeljeno sklicuje na to, da

nima vpliva na odločanje disciplinskega organa druge stopnje, ker

gre za komisijo za pritožbe, ki ni v njeni sestavi, temveč v

sestavi Vlade Republike Slovenije. To namreč za samo odločitev ni

pomembno, saj je tožnica glede na citirane določbe uredbe in

zakona lahko vložila tožbo na sodišče, s to tožbo pa je

izpodbijala le prvostopno odločitev tožene stranke. Tudi sicer

gre v tem sporu za odločanje v razmerju med tožnico in toženo

stranko, ne pa tretjo pravno osebo.

Kljub navedenim ugotovitvam pa sodišče prve stopnje ni pravilno

uporabilo določbe 1. odst. 158. čl. ZPP. Napačno je namreč

izhajalo iz tega, da je bil postopek v konkretni zadevi končan

šele s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri

Vladi Republike Slovenije z dne 31.1.2005. Tožnica je namreč

vložila tožbo, s katero je zahtevala razveljavitev odločbe tožene

stranke z dne 17.2.2004, ki pa je bila razveljavljena že s

sklepom drugostopenjske komisije z dne 7.5.2004. Na podlagi tega

sklepa je bila zadeva ponovno vrnjena toženi stranki, ki je

ponovno odločala 2.11.2004, na pritožbo tožnice pa

drugostopenjska komisija dne 31.3.2005. Postopek v zvezi z

odločbo tožene stranke z dne 17.2.2004 se je torej zaključil že z

njeno razveljavitvijo dne 7.5.2004 in ne šele 31.1.2005.

Odločitev drugostopenjske komisije z dne 31.1.2005 se je namreč

nanašala na drugi sklep tožene stranke z dne 2.11.2004, glede

tega sklepa pa tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. V

konkretni zadevi je tako že s 7.5.2004 odpadel interes tožnice za

izpodbijanje sklepa tožene stranke z dne 17.2.2004, saj je bil

takrat ta sklep razveljavljen. Tožnici bi stroški postopka

pripadali, če bi umaknila tožbo takoj po prejemu

razveljavitvenega sklepa disciplinskega organa druge stopnje z

dne 7.5.2004 in ne šele po prejemu drugega sklepa disciplinskega

organa z dne 31.1.2005. Tožnica torej tožbe ni umaknila takoj, ko

je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP),

temveč šele mnogo kasneje, po zaključku celotnega disciplinskega

postopka, ki pa se ni več nanašal na izpodbijani sklep z dne

17.2.2004.

Glede na opisani potek dogodkov je tudi sodišče prve stopnje

napačno odreagiralo na prošnjo tožnice z dne 30.11.2004 za

preložitev naroka (list. št. 18), v kateri je tožnica obvestila

sodišče, da je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade

Republike Slovenije že razveljavila odločbo tožene stranke z dne

17.2.2004 in tožena stranka 2.11.2004 že opravila novo obravnavo,

zaradi česar je sodišče zaprosila, da razpisani narok prekliče in

preloži do dokončne odločitve o disciplinski kršitvi. Preklic in

preložitev obravnave sta bila neutemeljena, saj po razveljavitvi

odločbe z dne 17.2.2004 s strani drugostopenjskega disciplinskega

organa, niso bile več podane predpostavke za nadaljevanje

postopka.

Glede na navedeno in v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP je pritožbeno

sodišče spremenilo izpodbijani sklep in v posledici tega, ker

tožnica ni pravočasno umaknila tožbe oz. je ni umaknila takoj, ko

je tožena stranka smiselno izpolnila zahtevek, zavrnilo njen

zahtevek za povračilo stroškov postopka ter odločilo, da je

tožnica tista, ki mora toženi stranki povrniti stroške. Toženi

stranki je prisodilo le stroške, ki so ji nastali po tem, ko sta

bili stranki seznanjeni z odločitvijo drugostopenskega organa z

dne 7.5.2003, saj je bila do takrat tožba upravičena. Gre za

stroške ene pripravljalne vloge, ki znašajo 225 točk po 2. tč.

tar. št. 15 Odvetniške tarife (OT, Ur. l. RS št. 67/2003), kar

pomnoženo z vrednostjo točke in upoštevajoč 20% DDV znaša skupaj

29.700,00 SIT. Tožnica je toženi stranki dolžna te stroške

povrniti v 8 dneh, vendar brez zamudnih obresti, saj teh tožena

stranka ni zahtevala. Odločitev o pritožbenih stroških tožene

stranke je odpadla, ker jih ni priglasila, tožnica pa sama krije

svoje stroške odgovora na pritožbo, saj odgovor ni bil potreben,

sicer pa je tožena stranka s pritožbo tudi uspela.