Appeal dismissed; employer's termination invalid due to employee's inability to defend due to severe alcohol-induced psychosis.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the employer's challenge to the first-instance judgment which declared a termination for fault invalid. The employee, suffering from severe alcohol-induced psychosis, was hospitalized and unable to attend the defense hearing despite requesting a postponement. The court found that the employer failed to provide a valid medical excuse for the delay, rendering the termination unlawful because the employee was genuinely incapacitated. Consequently, the employer must reinstate the employee and pay back pay for the period of illegal non-employment.
Legislator headnote
AI generatedZDR 83. člen 2. odstavek; ZPP 353. člen: Termination for fault is invalid if the employer fails to allow a defense when the employee is genuinely incapacitated by illness, even if medical documentation was not formally submitted, provided the inability to defend was objectively established.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega
postopka.
[JEDRO]
Čeprav tožnik svoji prošnji za preložitev zagovora ni priložil
nobenega dokaza, iz katerega bi bilo razvidno, da se zaradi
bolezni ne more udeležiti zagovora, je v prošnji navedel, da je
napoten v bolnišnico zaradi zdravljenja. Ker je bilo ugotovljeno,
da je bilo njegovo zdravstveno stanje tako slabo, da se zagovora
dejansko ni mogel udeležiti, kot tudi ne poskrbeti za svoje
pravice v postopku odpovedi PZ (pritobitev zdravniškega
opravičila, ki bi ga priložil prošnji za preložitev zagovora),
saj je bil v bolniškem staležu zaradi suma psihotične motnje
zaradi odvisnosti od alkohola, je redna odpoved PZ iz krivdnega
razloga nezakonita, ker tožniku ni bil omogočen zagovor.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče
stranke in razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz
krivdnega razloga št. 1/3-595/03 z dne 25.7.2003 (1. točka
izreka) ter ugotovilo, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje
pri toženi stranki po izteku 30-dnevnega odpovednega roka, ampak
še traja, tožena stranka pa ga je dolžna pozvati na delo ter mu v
delovno knjižico vpisati delovno dobo od 9.9. do 31.12.2003 in od
1.2.2004 dalje ter mu za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja
delovnega razmerja izplačati nadomestilo plače kot če bi delal, z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih plač do
plačila ter davke in prispevke, višji tožbeni zahtevek pa je
zavrnilo (2. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka
dolžna povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku
147.250,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do
plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo (3. točka izreka).
Zoper ugodilni del navedene sodbe se pritožuje tožena
stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih
kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, s
predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni
in zavrne tožbeni zahtevek v celoti, oz. jo razveljavi in
zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi
navaja, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je tožena
stranka kršila postopek s tem, da je opustila možnost
zagovora tožeče stranke, ker je bila tožeča stranka v tem
času po mnenju zdravnice nesposobna za zagovor. Odločitev
sodišča prve stopnje ni pravilna, saj je bilo zmotno
uporabljeno materialno pravo, predvsem 177. člen ZDR. V
konkretnem primeru pravica do zagovora ni bila kršena.
Dolžnosti delodajalca, da delavcu omogoči zagovor, ni mogoče
presojati strožje kot dolžnost sodišča v civilnem postopku,
da stranki omogoči pošten postopek. Tožeča stranka je osebno
dne 14.7.2003 prevzela obdolžitev z vabilom na zagovor dne
18.7.2003. Istega dne je podala prošnjo za preložitev
zagovora ter se zglasila pri zdravnici dr. L. in v Klubu za
zdravljenje alkoholikov, kjer je bilo govora o zdravljenju.
Nenadna odločitev za zdravljenje je očitno povezana z vročitvijo
obdolžitve. Tožeča stranka je poslala prošnjo za preložitev
datuma zagovora brez zdravstvene dokumentacije, o razlogih
odsotnosti z dela od 10.7.2003 dalje ter o zdravljenju odvisnosti
od alkohola pa ni sporočila ničesar. Tudi poziva z dne 16.7.2003,
da predloži pisno potrdilo o zdravljenju, sicer se bo postopek v
zvezi z redno odpovedjo nadaljeval, tožeča stranka ni upoštevala,
čeprav je imela možnost pridobiti izjavo zdravnice. Tožena
stranka verjame, da tožeča stranka ni bila sposobna za
zagovor dne 18.7.2003, vendar ni ravnala tako kot bi morala
in je po svoji krivdi povzročila, da je tožena stranka
nadaljevala s postopkom brez zagovora, saj ji medicinske
dokumentacije ni predložila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe
sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v
pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb
postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v
skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem
postopku (Ur. l. RS št. 26/99, 2/2004 - ZPP) ter na pravilno
uporabo materialnega prava.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih
bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena
ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo
dejansko stanje glede odločilnih dejstev ter sprejelo
materialnopravno pravilno odločitev. Svojo odločitev je
ustrezno obrazložilo. Zato se pritožbeno sodišče strinja z
razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami
pa dodaja naslednje:
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka
dne 25.7.2003 podala tožniku redno odpoved pogodbe o
zaposlitvi iz krivdnega razloga na podlagi 3. alinee 1.
odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS
št. 42/2002 - ZDR). Pisna obdolžitev pred redno odpovedjo
pogodbe o zaposlitvi z vabilom na zagovor dne 18.7.2003 je
bila tožniku vročena 14.7.2003, tožnik pa se zagovora ni
udeležil. Toženo stranko je prosil za preložitev datuma
zagovora z utemeljitvijo, da se zdravi oz. je napoten v
bolnico, vendar tožena stranka prošnje ni upoštevala, ker
tožnik do dneva zagovora kljub ponovnemu pozivu ni predložil
potrdila zdravstvene ustanove, da je sprejet na zdravljenje.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je redna
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita
zato, ker je tožena stranka kršila določbo 2. odstavka 83.
člena ZDR, ki določa, da mora delodajalec pred redno
odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali
krivdnega razloga in pred izredno odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje 1.
in 2. odstavek 177. člena tega zakona, razen če obstajajo
okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca
neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oz. če
delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove
povabilu na zagovor. Res je sicer, da tožnik svoji prošnji
za preložitev zagovora ni priložil pisnega potrdila
zdravnika oz. medicinske dokumentacije, je pa v prošnji
navedel, da se zaradi zdravljenja, ker je napoten v bolnico,
dne 18.7.2003 ne more udeležiti zagovora. Glede na tožnikovo
zdravstveno stanje, kot ga je opisala priča dr. T. L., tožnikova
osebna zdravnica, tožnik dne 18.7.2003 ni bil sposoben udeležiti
se zagovora. V začetku bolniškega staleža, to je od 9.7.2003
dalje, je bil namreč razlog za odobritev začasne odsotnosti
zaradi bolezni sum psihotične psihične motnje ob odvisnosti od
alkohola, kasneje pa depresivna motnja z odvisnostjo od alkohola.
Izpoved tožnikove zdravnice, zdravstvena potrdila Psihiatrične
bolnišnice Begunje ter zapisi dr. T. L. v tožnikovem zdravstvenem
kartonu (priloge C) potrjujejo, da je bilo tožnikovo zdravstveno
stanje tako slabo, da za zagovor pri delodajalcu ni bil sposoben.
Tožnik je v spornih dneh sprva odklanjal zdravljenje in pomoč,
odšel od doma, tako, da so ga iskali s policijo in bil v takšnem
stanju, da bi si lahko kaj naredil, kot je izpovedala dr.
L.. Iz vseh teh razlogov ter ob upoštevanju diagnoze, zaradi
katere mu je bil odobren bolniški stalež, očitno tudi ni bil
sposoben ustrezno poskrbeti za svoje pravice v postopku redne
odpovedi pri delodajalcu, to je, da bi si priskrbel ustrezno
zdravniško opravičilo in ga skupaj s prošnjo za preložitev
zagovora predložil delodajalcu. Zato ni mogoče pritrditi
pritožbi, da je tožeča stranka po svoji krivdi povzročila, da je
tožena stranka nadaljevala s postopkom brez izvedbe zagovora.
Pritožbene navedbe s tem v zvezi so neutemeljene. Odločitev
sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku za
razveljavitev redne odpovedi iz krivdnega razloga in s tem v
zvezi reparacijskemu in reintegracijskemu zahtevku, je pravilna.
Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in
ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po
uradni dolžnosti, je pritožbno sodišče pritožbo kot
neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe
sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno
sodišče odločilo, da krije sama svoje stroške pritožbenega
postopka. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na
določbi 1. odst. 165. člena ZPP.