Appeal dismissed; extraordinary dismissal for lack of work needs valid business reason and proper procedure.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča

prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Nezakonito je, če se delavcu poda izredna odpovedi PZ zato, ker

je prenehala potreba po opravljanju njegovega dela.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka

izdala tožniku dne 15.1.2004, nezakonita in jo razveljavilo. V

skladu s tožbenim zahtevkom tožnika je ob ugotovitvi, da

nadaljevanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki ni

možno, ugotovilo, da je delovno razmerje tožniku pri toženi

stranki trajalo do 25.10.2004. Zato je toženi stranki naložilo,

da tožniku za obdobje od 17.1.2004 do 25.10.2004 prizna delovno

dobo in mu jo vpiše v delovno knjižico, toženi stranki pa je

naložilo tudi izplačilo plač v skupnem neto znesku 776.383,70 SIT

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča

prve stopnje do plačila po predhodnem odvodu davkov in prispevkov

od pripadajočega bruto zneska plače za sporno obdobje. Poleg tega

je toženi stranki naložilo tudi, da tožniku obračuna regres za

letni dopust v znesku 138.800,00 SIT, ter mu izplača po odvodu

predpisanih dajatev ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

Kar je tožnik zahteval iz naslova regresa za letni dopust več, je

zavrnilo. Zaradi delnega umika tožbe glede vrnitve tožnika nazaj

na delo je s sklepom postopek v tem delu ustavilo, poleg tega pa

je toženi stranki naložilo, da tožniku povrne njegove pravdne

stroške v znesku 289.155,96 SIT skupaj z vtoževanimi zakonskimi

zamudnimi obrestmi.

Zoper del sodbe, s katerim je tožnik v sporu uspel, se pritožuje

tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava

in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano

sodbo spremeni tako, da tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrne

oz. podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve

stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je tožena stranka

tožniku pogodbo o zaposlitvi odpovedala zaradi pomanjkanja dela

na bencinskem servisu v Li., torej iz poslovnega razloga. Tožniku

je bilo ponujeno tudi drugo delovno mesto na sicer še

nedograjenem bencinskem servisu v L. Tožnik bi lahko začel

opravljati delo takoj ob odprtju tega servisa, vendar pa ni bil

pripravljen počakati na novo delovno mesto in ga ni sprejel.

Izračun, ki ga je povzelo sodišče prve stopnje, ni točen.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga

zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča

prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem

preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev

določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2.

odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno

dejansko stanje sprejelo tudi materialnopravno pravilno

odločitev.

Iz dokaznega postopka je razvidno, da je tožena stranka tožniku,

ki je bil na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 16.7.2003

zaposlen pri toženi stranki za nedoločen čas, dne 15.1.2004

podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz preambule k tej

izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je bila

le-ta podana na podlagi 4. alinee 111. čl. Zakona o delovnih

razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002), čeprav je iz njene

obrazložitve jasno razvidno, da naj bi bila tožniku pogodba o

zaposlitvi izredno odpovedana zato, ker je tožena stranka

ugotovila presežek delovne sile glede na pričakovane rezultate v

začetnem obratovanju bencinskega servisa v Li. Ta razlog pa je po

svoji vsebini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih

razlogov (1. alinea 1. odst. 88. čl. ZDR). Ker je tožena stranka

tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ob

ugotovitvi, da je prenehala potreba po opravljanju tožnikovega

dela, je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi povsem pravilno

zaključilo, da je sporna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

nepravilna in nezakonita. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi

izpodbijane sodbe tudi ustrezno obrazložilo razliko med redno

odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. izredno

odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tako glede obstoja utemeljenega

razloga kot tudi glede samega postopka podajanja obeh vrst

odpovedi. Pritožbeno sodišče soglaša z takšno obrazložitvijo

sodišča prve stopnje in s pravnimi zaključki, ki izhajajo iz

obrazložitve izpodbijane sodbe. Ker je bila torej izredna odpoved

pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka dala tožniku

15.1.2004 (A 2) nezakonita, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno

razveljavilo in posledično v skladu z tožnikovim tožbenim

zahtevkom priznalo tožniku vse pravice iz delovnega razmerja za

obdobje od 17.1.2004, ko je tožniku delovno razmerje na podlagi

citirane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonito

prenehalo, do 25.10.2004. Tožnik je namreč v postopku pojasnil,

da vztraja pri vseh pravicah iz delovnega razmerja le do

25.10.2004.

V okviru reparacijskega zahtevka je sodišče prve stopnje tožniku

utemeljeno prisodilo pripadajočo plačo, kot jo je v postopku

vtoževal, pri čemer je kot osnovo za izračun pripadajočega zneska

plače upoštevalo plačo, ki sta jo tožena stranka in tožnik

dogovorila v pogodbi o zaposlitvi (A 1), ki je bila sklenjena med

tožnikom in toženo stranko 16.7.2003. Na podlagi določbe 6. čl.

citirane pogodbe o zaposlitvi je razvidno, da je znašala

tožnikova osnovna plača na dan sklenitve pogodbe bruto 119.992,24

SIT. Ob upoštevanju navedenega so neutemeljene pavšalne trditve

tožene stranke, da tožniku plača v prisojenem znesku ne pripada.

Nebistveno za ugotovitev utemeljenosti pritožbe tožene stranke je

njeno sklicevanje na to, da je tožniku ponudila drugo zaposlitev

na bencinskem servisu, ki v času izredne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi sploh še ni bil dograjen. Določba 90. čl. ZDR, ki

ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o

zaposlitvi, se uporablja v primeru, če pride do odpovedi pogodbe

o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga (3.

odst. 88. čl. ZDR). Tožena stranka se na določbo 90. čl. ZDR

sklicuje neutemeljeno, saj tožniku ni odpovedala pogodbe o

zaposlitvi po postopku in na način, kot določa ZDR za redno

odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, niti tožniku

ni istočasno ponudila sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v

skladu s 3. odst. 88. čl. ZDR, kot to določa 1. odst. 90. čl. ZDR

(kar bi v primeru, če bi šlo za takšno odpoved pogodbe o

zaposlitvi, morala storiti).

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti

razlogi, na katere pazi pritožbeno sodiče po uradni dolžnosti, je

bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno

in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. čl.

ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165.

čl. ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na

pritožbo tožnika pa ni pripomogel k rešitvi tega individualnega

delovnega spora, vsaka stranka sama krije svoje stroške

pritožbenega postopka.