Employment contract termination for business reasons rejected due to employee's lack of education being a personal, not business, reason.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the employer's appeal against a first-instance judgment that upheld the employee's claim for reinstatement. The employer argued that the employee's insufficient education constituted a business reason for termination, while the court found that such deficiencies are personal to the employee. Consequently, the court ruled that an employer cannot terminate a contract for business reasons based on faults or lack of qualifications of the employee.
Legislator headnote
AI generated88. člen ZDR; Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov le iz razlogov, ki so na njegovi strani, ne pa iz razlogov, ki so na strani delavca.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča
prve stopnje.
Tožeča in tožena stranka sami krijeta svoje pritožbene
stroške.
[JEDRO]
Neprimerna izobrazba za zasedbo delovnega mesta "vodja kadrovske
službe" (VI. namesto VII. stopnja strokovne izobrazbe) oz.
neizpolnitev pogodbenih določil, ki delavca zavezujejo, da je
dolžan delodajalcu dostaviti ustrezna dokazila o opravljenih
izpitih oz. potrdila o vpisu v naslednje študijsko leto, ne
predstavlja tehnološkega oz. strukturnega razloga za prenehanje
potreb po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi po 1.
alinei 1. odstavka 88. člena ZDR. Po navedeni zakonski določbi
lahko delodajalec delavcu odpove PZ le iz razlogov, ki so na
njegovi strani, ne pa iz razlogov na strani delavca.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo redno
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne
15.12.2003 ter ugotovilo, da na njeni podlagi tožnici delovno
razmerje s toženo stranko ne more prenehati. Toženi stranki je
naložilo, da je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji
za ves čas, ko ni delala, priznati vse pravice iz dela, ter ji
povrniti stroške postopka v višini 140.860,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od 14.5.2004 dalje do plačila, vse v roku
osmih dni pod izvršbo (1. in 2. odstavek izreka). Tožbeni
zahtevek je v delu, ki se nanaša na priznanje pravic iz dela, in
sicer plačo, ki bi jo tožnica prejemala, če bi delala, z
(zakonskimi) zamudnimi obrestmi, zavrnilo (3. odstavek izreka).
Zoper ugodilni del navedene sodbe se pritožuje tožena stranka iz
pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne
in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da
pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi
in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je
tožena stranka razporedila tožečo stranko na delovno mesto z
zahtevano VII. stopnjo strokovne izobrazbe, čeprav ima tožnica le
VI. stopnjo strokovne izobrazbe. S tem je kršila določbo 20.
člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002, Ur. l. RS, št.
42/2002), ker je zaposlila osebo, ki ni izpolnjevala pogojev za
delovno mesto. Tožena stranka je vedela, da tožnica nima ustrezne
izobrazbe, kar predstavlja nevarnost, da bo pri delu naredila
napako, kar je hotela preprečiti. Neprimerna izobrazba tožnice za
toženo stranko predstavlja tehnološki in strukturni razlog za
prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o
zaposlitvi. Izpodbijana sodba določbo 88. člena ZDR/2002 tolmači
in razlaga ozko in izključno v korist tožnice. Sodišče prve
stopnje je napačno zaključilo, da razlog, iz katerega je bila
odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni pravi razlog iz 88. člena
ZDR/2002. Tožena stranka ni imela potreb po tem, da do leta
2006/2007 delo, za katero se zahteva VII. stopnja strokovne
izobrazbe, opravlja oseba, ki nima ustrezne izobrazbe. Primer
tožnice, ki je bila odpuščena z ostalimi petimi delavci, je bil
medijsko odmeven, kar je vplivalo na stališče sodnice, ki je o
zadevi razsodila. Zato naj se v primeru razveljavitve zadeva
obravnava pred spremenjenim senatom.
Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožene stranke in
predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno
in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da delodajalec
lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi
razlogov na strani delodajalca in ne delavca. Tožena stranka
tožnici nikoli ni očitala, da ne bi uspešno oopravljala svojega
dela, kar pomeni, da nedoseganje višje stopnje strokovne
izobrazbe ni imelo vpliva na opravljanje dela.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča
prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni
dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.
odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS
št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob
navedenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku
pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev določb
postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko
stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev
je ustrezno obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče strinja z
razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še
dodaja:
Četrti člen Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega
razmerja na pobudo delodajalca (Zakon o ratifikaciji, Ur. l. SFRJ
št. 4/84 - Mednarodne pogodbe, Akt o notifikaciji nasledstva, Ur.
l. RS št. 18/92) določa, da delovno razmerje delavcu ne preneha,
če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem
delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove
ali službe. Tudi ZDR/2002 v 2. odstavku 81. člena določa, da
delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če
obstaja utemeljen razlog za odpoved. V skladu z določbo 1.
odstavka 82. člena ZDR/2002 je dolžan delodajalec, če redno
odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, dokazati utemeljen razlog
odpovedi. V določbi 1. odstavka 88. člena ZDR/2002 so opredeljeni
razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega
razloga, ki se nanaša na trajno prenehanje potreb po opravljanju
določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi
ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali
podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko odpove
delavcu pogodbo o zaposlitvi, če so takšni razlogi utemeljeni ter
onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V primeru odpovedi
pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec tudi preveriti, če je možno
zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih
oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena
stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega
razloga na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR/2002.
Ugotovilo je, da se je tožnica v pogodbi o zaposlitvi z dne
20.6.2003 zavezala, da bo toženi stranki dostavila ustrezno
dokazilo o opravljenih izpitih oz. potrdilo o vpisu v naslednje
študijsko leto in da bo šolanje dokončala najkasneje v šolskem
letu 2006/2007. Odpoved temelji na očitku, da tožnica ni
izpolnila pogodbene obveznosti v zvezi z izobraževanjem za
pridobitev VII. stopnje strokovne izobrazbe. Zato ji je tožena
stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega
razloga. Sodišče prve stopnje je ne glede na nasprotje med
odpovedjo in njenimi razlogi presojalo zakonitost odpovedi na
podlagi predpisov o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga. Ugotovilo je, da poslovni razlog, ki je
razlog na strani delodajalca in ne delavca, ni izkazan.
Tožena stranka je na eni strani redno odpovedala pogodbo o
zaposlitvi tožnici - vodji kadrovske službe iz poslovnega
razloga, obenem pa za vodjo kadrovske službe določila drugo
delavko (na seji 15.12.2004, sklep št. 14). To pomeni, da
delo vodje kadrovske službe ni postalo nepotrebno, ampak se
je opravljalo naprej, s tem da ga je opravljala druga delavka.
Poslovni razlog zato ni dokazan. Pravilen je zaključek sodišča
prve stopnje, da bi lahko tožena stranka, če bi bil razlog za
odpoved na strani tožnice (kršitev pogodbenih obveznosti),
odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali iz
razloga nesposobnosti, ne pa iz poslovnega razloga. Pritrditi je
potrebno tudi ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da je tožnica
svoje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi pričela izpolnjevati,
saj je predložila potrdilo o vpisu v tretji letnik fakultete in
opravljala izpite. Za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici tudi
po mnenju pritožbenega sodišča ni bil podan utemeljen razlog, kot
to zahteva 2. odstavek 88. člena ZDR/2002.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da neprimerna izobrazba
predstavlja za toženo stranko tehnološki oz. strukturni razlog za
prenehanje potreb po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o
zaposlitvi. Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi
po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR/2002 (poslovni razlog) le
iz razlogov, ki so na strani delodajalca, ne pa iz razlogov, ki
so na strani delavca. Neprimerna izobrazba za zasedbo delovnega
mesta oziroma neizpolnitev pogodbenih določil, ki delavca
zavezujejo, da je dolžan delodajalcu dostaviti ustrezna dokazila
o opravljenih izpitih oz. potrdilo o vpisu v naslednje študijsko
leto (oz. dokončati šolanje najkasneje v šolskem letu 2006/2007),
ni poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani
delodajalca. Zmotno je stališče pritožbe, da naj bi bil poslovni
razlog za prenehanje potreb po delu tožnice pri toženi stranki
podan zato, ker je morala zagotoviti, da delo vodje kadrovske
službe opravljajo osebe z ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe.
Ker s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako pa
tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni
dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP
pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve
stopnje v izpodbijanem delu.
Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije
svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela, tožnica
pa stroške odgovora na pritožbo, ker odgovor ni bistveno
prispeval k rešitvi zadeve.