Appeal dismissed: Employer validly terminated union rep during liquidation without union consent.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča

prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožnici - sindikalni poverjenici - je bila decembra 2003

zakonito podana redna odpoved iz poslovnega razloga PZ po 1.

odstavku 108. člena ZDR v zvezi s 1. odstavkom 113. člena

ZDR. Ker gre pri likvidaciji delodajalca za postopek, v

katerem delodajalec preneha, za odpoved PZ ni potrebno

soglasje sinikata, čeprav je bil tožnici že prej izdan sklep

o prenehanju delovnega razmerja po prej veljavnem ZDR/90, v

katerem je bilo določeno, da bi tožnici kot sindikalni

poverjenici lahko skladno s 36.c členom ZDR/90 in SKPGd

delovno razmerje prenehalo šele avgusta 2005.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v I. tč. izreka izpodbijane sodbe

naložilo toženi stranki, da izplača tožnici vtoževana

prikrajšanja pri plači za februar 2003, marec 2003, april 2003 in

september 2003, skupaj z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi

obrestmi in da ji izplača sorazmerni del regresa za redni letni

dopust za leto 2004 v višini 8.010,30 SIT, prav tako skupaj z

vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. tč. izreka

izpodbijane sodbe je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za

razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega

razloga z dne 15.12.2003, za plačilo odškodnine za skrajšanje

odpovednega roka za 19 mesecev delovne dobe v višini 4.849.184,37

SIT skupaj z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in za

povrnitev pravdnih stroškov. S sklepom je ustavilo postopek v

zvezi z umikom dela tožbe glede izplačila odpravnine.

Zoper zavrnilni del navedene sodbe se pritožuje tožnica iz

pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in

zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu

sodišču, da pritožbi ugodi in citirano sodbo razveljavi ter

zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. podredno, da

jo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožnice v celoti ugodi,

toženi stranki pa naloži povrnitev tožničinih pravdnih stroškov

skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V pritožbi navaja, da

tožnici pripada vtoževana odškodnina, saj je bil postopek

likvidacije tožene stranke uveden po volji tožene stranke, zato

ni šlo za objektivne okoliščine, kot zmotno zaključuje sodišče

prve stopnje. Sodišče prve stopnje sicer teh okoliščin v postopku

sploh ni ugotavljalo. Tožnica je prepričana, da z likvidacijo ni

moč enostransko spreminjati že nastalih obveznosti. Tožnica je

pridobila pravico po sklepu o prenehanju delovnega razmerja z dne

28.1.2001 kot trajno presežna delavka. Sklepa tožena stranka ni

razveljavila, zato ji pripadajo pravice, ki so določene v tem

sklepu. Tožnici bi se v skladu s sklepom o prenehanju delovnega

razmerja z dne 28.2.2001 odpovedni rok iztekel 18.6.2005. Ker ji

je tožena stranka s pogodbo skrajšala odpovedni rok, je tožnica

upravičena do vtoževane odškodnine.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga

pritožbenemu sodišču, da tožničino pritožbo zavrne in potrdi

izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem

preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev

določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2.

odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno

dejansko stanje sprejelo tudi materialnopravno pravilno

odločitev.

V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je

tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi

iz poslovnih razlogov na podlagi 108. čl. Zakona o delovnih

razmerjih (ZDR/2002, Ur. l. RS, št. 42/2002), ki določa, da v

drugih primerih uvedbe postopkov za prenehanje delodajalca lahko

delodajalec v skladu določbami tega zakona o odpovedi pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnih razlogov redno odpove pogodbo o

zaposlitvi zaposlenim delavcem s 30 dnevnim odpovednim rokom. Iz

spisovnih podatkov je razvidno, da je bil nad toženo stranko

uveden postopek redne likvidacije, pri čemer je sklep Okrožnega

sodišča v M. o uvedbi tega postopka opr. št. Srg 2003/01583

postal pravnomočen dne 20.11.2003 (B 2). Iz dokaznega postopka

nadalje izhaja, da je postopek redne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnega razloga potekal v skladu z določbami 3.

odst. 83. čl. ZDR/2002 in 84. čl. ZDR/2002, da izpodbijana redna

odpoved pogodbe o zaposlitvi vsebuje obrazložen odpovedni razlog

in opozorilo tožnice na pravno varstvo in na njene pravice iz

naslova zavarovanja za primer brezposelnosti (2. odst. 86. čl.

ZDR/2002) in da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana

v rokih iz 5. odst. 88. čl. ZDR/2002. Ker je iz spisovnih

podatkov razvidno, da je tožnici delovno razmerje pri toženi

stranki na podlagi navedene redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

iz poslovnega razloga prenehalo s potekom 30 dnevnega odpovednega

roka, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen zahtevek

za razveljavitev izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi,

posledično pa je utemeljeno zavrnilo tudi del njenega tožbenega

zahtevka, ki se je nanašal na plačilo odškodnine v znesku

4.849.184,37 SIT. Ta odškodnina je predstavljala razliko v plači

za obdobje od izteka odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 15.12.2003 pa do

15.8.2005, ko bi tožnici delovno razmerje prenehalo na podlagi

sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki ga je dne 28.2.2001

izdala tožena stranka tožnici v skladu z programom razreševanja

trajno presežnih delavcev (A 2). S citiranim sklepom, ki je bil

izdan na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90, Ur.

l. RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) ter v spornem obdobju veljavne

Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPgd, Ur.

l. RS, št. 40/97 in nadalj.) je bilo z ozirom na to, da je bila

tožnica sindikalni poverjenik, določeno, da ji odpovedni rok

prične teči po preteku dveh let po prenehanju opravljanja

funkcije (36.c čl. ZDR/90). Po navedenem sklepu bi tožnica ostala

pri toženi stranki v delovnem razmerju do 16.8.2005, kar je bilo

ugotovljeno v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker

pa je bil nad toženo stranko uveden postopek redne likvidacije,

ki je po določbi 108. čl. ZDR/2002 razlog za odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi uvedbe postopka za

prenehanje delodajalca (postopek redne likvidacije spada med

postopke za prenehanje delodajalca), je tožena stranka tožnici

utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega

razloga. Ker je bila torej redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga zakonita, saj je tožena stranka lahko v skladu

s 113. čl. ZDR/2002 tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi tudi

brez soglasja sindikata, glede na to, da je šlo za odpoved

pogodbe o zaposlitvi v postopku prenehanja delodajalca, je

sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek

za razveljavitev te odpovedi.

Ker za zatrjevano škodo, ki jo je tožnica vtoževala v okviru

tožbenega zahtevka, niso bili podani vsi elementi t.i. splošnega

civilnega delikta (tožnica ni izkazala, da ji je škoda nastala

zaradi nedopustnega ravnanja tožene stranke), je sodišče prve

stopnje utemeljeno zavrnilo tudi del njenega tožbenega zahtevka,

ki se je nanašal na izplačilo odškodnine. Neutemeljena je

pritožbena navedba tožnice, da ji je tožena stranka samovoljno

skrajšala odpovedni rok za 9 mesecev. Do odpovedi pogodbe o

zaposlitvi je prišlo zaradi uvedbe postopka za prenehanje tožene

stranke, kar je razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po

1. odst. 108. čl. ZDR/2002.

Tožnica v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da ji tožena stranka

sporne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi smela podati

zato, ker je v letu 2001 že izdala sklep prenehanju delovnega

razmerja. Na podlagi tega sklepa o prenehanju delovnega razmerja

iz leta 2001 tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni

prenehalo, z uvedbo postopka redne likvidacije pa je nastopil nov

razlog, na podlagi katerega je tožena stranka tožnici lahko

utemeljeno izdala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga.

Ker niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti

razlogi, na katere pazi pritožbeno sodiče po uradni dolžnosti, je

bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in

potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. čl.

ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 165.

čl. ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor tožene stranke

na pritožbo pa ni pripomogel k rešitvi tega individualnega

delovnega spora, vsaka stranka sama krije svoje stroške

pritožbenega postopka.