Appeal dismissed; insulting court in appeal allowed under ZPP Art. 109 without prior criminal conviction or hearing.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Kaznovanje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega

udeleženca v postopku, ni vezano na predhodno kazensko obsodilno

sodbo ali na zaslišanje storilca. Žalitev sodišča ni določena kot

kaznivo dejanje, katerega obstoj bi bilo potrebno predhodno

ugotavljati ob vsebinskih in procesnih jamstvih po Ustavi RS. Če

nekdo v vlogi žali sodišče, mu to v skladu s 109. členom ZPP

lahko izreče denarno kazen, če izjava storica ogroža ugled oz.

spodkopava avtoriteto sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kaznovalo toženo

stranko z denarno kaznijo v višini 150.000,00 SIT in ji naložilo,

da je dolžna to kazen plačati v roku 15 dni na račun Delovnega in

socialnega sodišča v Ljubljani.

Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo smiselno zaradi

nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje

toženec. V pritožbi navaja, da mu brez izrecno dokazanih kaznivih

dejanj ne more biti izrečena denarna kazen, sklep o denarni kazni

je bil izdan brez njegovega zaslišanja. Toženec navaja, da je v

pritožbi zoper zamudno sodbo navajal samo dejstva in sodišča ni

žalil. Ker toženec nima na razpolago delovnega mesta za

zaposlitev tožnika, ga tudi sodišče v to ne more prisiliti.

Toženec je tožniku podal ustno odpoved pismeno, poleg tega pa

tudi ustno najmanj 10 krat.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na

pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi

materialnopravno pravilno odločitev.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z stališčem sodišča prve

stopnje, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, po

katerem je toženec v pritožbi zoper zamudno sodbo

prvostopenjskega sodišča opr. št. I Pd 282/2005 z dne 26.4.2005

navajal takšne izraze, ki so bili za sodišče žaljivi. Pritožbeno

sodišče v celoti soglaša tudi z prepričljivo obrazložitvijo

sodišča prve stopnje, v čem je bila žaljivost navedb toženca v

pritožbi zoper citirano zamudno sodbo in v pravilnost te ocene

prvostopenjskega sodišča nima nikakršnih pomislekov. Sodišče prve

stopnje je pravilno ugotovilo, da je toženec imel pravico do

pritožbe zoper zamudno sodbo sodišča prve stopnje, v okviru

katere bi lahko uveljavljal pritožbene razloge bistvenih kršitev

določb pravdnega postopka oz. zmotne uporabe materialnega prava,

ni pa imel pravice v pritožbi izrekati žaljivih vrednostnih ocen

na račun sodišča oz. predsednice senata. Ker je sodišče prve

stopnje izpodbijani sklep izdalo na podlagi določbe 109. čl. ZPP

v zvezi z določbo 3. do 7. odst. 7. čl. ZPP in ker je po

prepričanju pritožbenega sodišča glede na žaljive vrednostne

ocene tožnika denarno kazen izreklo v primerni višini, je bilo

potrebno pritožbo toženca zavrniti kot neutemeljeno in potrditi

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče

ugotavlja, da je tudi rok za plačilo denarne kazni v izpodbijanem

sklepu določen v skladu z 4. odst. 11. čl. ZPP, po katerem ta rok

ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.

Neutemeljene so pritožbene navedbe toženca, iz katerih je

razbrati, da naj bi bil izpodbijani sklep nezakonit, ker naj mu

kaznivo dejanje ne bi bilo dokazano oz. ker ni bil zaslišan.

Kaznovanje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega

udeleženca v postopku, ni vezano na kazensko obsodilno sodbo, kot

to smiselno izhaja iz pritožbe toženca. Namen kaznovalne določbe

109. čl. ZPP je v zavarovanju ugleda sodstva in zaupanja v

sodstvo ter varovanju njegove avtoritete. Posebnega kaznivega

dejanja, ki bi opredelil žalitev sodstva kot veje državne

oblasti, kazenski zakonik R Slovenije niti ne vsebuje. 109. čl.

ZPP tudi ne opredeljuje nekega posebnega kaznivega dejanja, pri

katerem bi morala biti upoštevana vsa vsebinska in procesna

jamstva, ki jih Ustava RS (Ur. l. RS št. 33/91 - 69/2004) veže na

odločanje o kaznivih dejanjih. Če nekdo v vlogi žali sodišče, mu

lahko sodišče izreče denarno kazen v skladu s 109. čl. ZPP in z

ozirom na določbo 3. do 7. odst. 11. čl. ZPP, ne da bi ga pred

tem zaslišalo. Sodišče ki odloči o kaznovanju tistega, ki sodišče

žali, mora pred izdajo sklepa pretehtati, če je izjava storilca

ogrozila ugled oz. spodkopala avtoriteto sodišča. Če to ugotovi,

mu izreče primerno kazen ob upoštevanju določbe 3. odst. 11. čl.

ZPP, po kateri lahko najvišja izrečena denarna kazen ob zlorabi

pravic znaša 300.000,00 SIT.

Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni bil podan,niti niso bili

podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodiče po uradni

dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo toženca zavrniti kot

neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje

(2. tč. 365. čl. ZPP).