Appeal dismissed; no interim order granted for employer's written warning under Labor Law.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Utemeljenost pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in

možnost odpovedi PZ iz krivdnega razloga v primeru ponovne

kršitve (83/1 člen ZDR) oz. zakonitost delodajalčevih navodil se

presoja v okviru redne odpovedi PZ iz krivdnega razloga. V ZDR ni

predvideno sodno varstvo zoper pisno opozorilo delavcu na

izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi PZ iz krivdnega

razloga v primeru ponovne kršitve ali zoper navodila delodajalca

v zvezi z opravljanjem dela, zato ni podana verjetnost terjatve

kot pogoj za izdajo začasne odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog

tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, ki je zahtevala, da

sodišče:

1. prepove toženi stranki zaradi neizvršitve sklepa rektorja

univerze opr. št. S-11/2006-51 MT z dne 17.1.2006:

- odpovedati pogodbo o zaposlitvi tožeči stranki prof. dr.

A. P. in stranskemu intervenientu enotnemu sosporniku prof. dr.

L. Š.;

- razrešiti tožečo stranko s funkcije dekana Fakultete za

strojništvo;

- razrešiti stranskega intervenienta enotnega sospornika prof.

dr. Š. s funkcije prodekana Fakultete za strojništvo (1., 2. in

3. točka predloga);

2. začasno odloži izvršitev sodne poravnave opr. št. Pd 316/2004

z dne 25.5.2005 na način, kot ga določa sklep rektorja tožene

stranke o izvršitvi sodne poravnave z dne 17.1.2006 (4. točka

predloga).

Tožeča stranka je nadalje predlagala, da sodišče odloči, da

začasna odredba velja do pravnomočne rešitve predmetnega

delovnopravnega spora, ter da se toženi stranki izreče denarna

kazen v višini 50.000.000,00 SIT za primer storitve dejanja, ki

ga prepoveduje začasna odredba, pri čemer ugovor zoper izdani

sklep o začasni odredbi ne zadrži njene izvršitve (6. in 7. točka

predloga).

Tožeča stranka je (skupaj z obema stranskima intervenientoma)

zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je pritožbeno

sodišče prejelo v reševanje dne 21.2.2006. Uveljavlja vse

pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani

sklep razveljavi in izda predlagano začasno odredbo. V pritožbi

navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev,

saj je začasna odredba nujna, ker je potrebno zadržati izvršitev

protiustavnega nezakonitega sklepa rektorja z dne 17.1.2006.

Sklep je nezakonit, ker se s posamičnim aktom na novo

sistematizira delovno mesto raziskovalni asistent z doktoratom na

Fakulteti za strojništvo, tožniku kot dekanu pa nezakonito odreja

obveznosti v zvezi s sodno poravnavo, sklenjeno med dr. Z. P. in

univerzo. Senat univerze je dne 7.2.2006 že sprejel predlog

rektorja za razrešitev tožnika in stranskega intervenienta s

funkcij dekana in prodekana zaradi nerealizacije nezakonitega

sklepa, rektor pa bo nedvomno nadaljeval aktivnosti, zagrožene v

nezakonitem sklepu z dne 17.1.2006 z izdajo nezakonite odpovedi

pogodb o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Izpodbijani sklep

rektorja predstavlja tudi t.i. pisno opozorilo delodajalca pred

redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 83.

členu ZDR. Ker izpodbijani sklep predstavlja nezakonito navodilo

delavcu in kršitev pravic delavca iz delovnega razmerja, je

potrebno izdati predlagano začasno odredbo, ki se nanaša na

začasno prepoved izvršitve izpodbijanega sklepa rektorja in ne na

začasno prepoved izvršitve sodne poravnave, ki ni predmet tega

postopka. Tožnik je svojo terjatev po odpravi kršitve pravice iz

delovnega razmerja več kot verjetno izkazal, izkazal pa je tudi,

da bi z izvršitvijo nezakonitega navodila rektorja tožeči stranki

in prvemu stranskemu intervenientu, ki sta univerzitetna

profesorja in znanstvenika, nastala nenadomestljiva škoda, ki je

tudi z morebitno kasnejšo uveljavitvijo terjatve po ugotovitvi

nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bilo več mogoče

odpraviti. Tožniku je z začasno odredbo nujno nemudoma zagotoviti

sodno varstvo v smislu odprave kršitve pravice iz delovnega

razmerja, saj se od njega v okviru delovnega razmerja zahteva

oprava naloge, ki ne spada v njegovo delovno obveznost in hkrati

pomeni zahtevo po storitvi kaznivega dejanja. Z izdajo predlagane

začasne odredbe niti toženi stranki niti dr. P. ne bo nastala

nikakršna škoda, saj je sodna poravnava v celoti realizirana, s

tem pa je vzpostavljeno nezakonito stanje, saj je bil dr. P. z

dnem 6.2.2006 že sprejet nazaj na delo pri toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah

razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni

dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1.,

2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona

o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in na

pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP v

zvezi s 366. členom ZPP).

Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih

kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni

dolžnosti.

Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev ustrezno in

prepričljivo obrazložilo, zato se pritožbeno sodišče z razlogi

izpodbijanega sklepa strinja, saj je sodišče prve stopnje ob

pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja sprejelo

materialnopravno pravilno odločitev. V zvezi s pritožbenimi

navedbami tožene stranke pa poudarja naslednje:

Pritrditi je potrebno sodišču prve stopnje, da delovno sodišče v

individualnem delovnem sporu ne more izdajati začasnih odredb, ki

se nanašajo na upravne spore. Zato delovno sodišče začasne

odredbe, da se ne dovoli razrešitev tožnika s funkcije dekana

(oz. razrešitve stranskega intervenienta, ki naj bi bil po

tožbenih navedbah enotni sospornik, s funkcije prodekana), v

nobenem primeru ne bi moglo izdati, ker gre za postopke, ki

sodijo v pristojnost Upravnega sodišča. Pritožbeno sodišče

soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da ni mogoče

izdati začasne odredbe, s katero bi se v okviru delovnega spora

zadržala ali odložila izvršitev sodne poravnave (sklenjene v

drugem individualnem delovnem sporu med drugimi strankami - Pd

316/2004), ki predstavlja izvršilni naslov. To velja tudi za

obravnavani primer, čeprav se predlog začasne odredbe v

resnici nanaša le na realizacijo spornega sklepa tožene

stranke z dne 17.1.2006. Po vsebini pa predlagana začasna

odredba ne pomeni nič drugega kot zadržanje izvršitve sodne

poravnave same, kar pa v nobenem primeru ni dopustno.

Odločitev sodišča prve stopnje, da terjatev ni verjetno izkazana

in da že iz tega razloga niso podani pogoji za izdajo začasne

odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve po 272. členu Zakona o

izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 do 16/2004), je

pravilna. Tožeča stranka ni izkazala verjetnosti, da bo v

obravnavanem primeru prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi

tožniku, sodišče prve stopnje pa pravilno ugotavlja, da s tem v

zvezi ni bilo nobenega predloga ali razprave pred organi tožene

stranke.

Za presojo, ali je terjatev verjetno izkazana, pa je bistveno

naslednje: tožeča stranka v obravnavanem individualnem delovnem

sporu s tožbo zahteva razveljavitev sklepa tožene stranke z dne

17.1.2006, s katerim tožena stranka tožeči stranki daje navodila

v zvezi z opravljanjem dela oz. tožečo stranka pisno opozarja na

izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve

kršitve oz. v primeru neizvršitve sklepa v smislu 1. odstavka 83.

člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS št. 42/2002 - ZDR).

V ZDR sploh ni predvideno sodno varstvo zoper pisno opozorilo

delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru

ponovne kršitve, ki ga s tožbo v obravnavanem individualnem

delovnem sporu uveljavlja tožnik. Prav tako ni predvideno sodno

varstvo zoper navodila delodajalca v zvezi z opravljanjem dela

delavca. Pisno opozorilo ne pomeni dejanja, s katerim bi

delodajalec kršil katero od pravic delavca iz delovnega razmerja

ali posegel v kakšno njegovo pravico, saj nima neposrednih

pravnih posledic in predstavlja le predpostavko za kasnejšo redno

odpoved. Zato tudi ni pomembno, če je bil izpeljan postopek po 1.

in 2. odstavku 204. člena ZDR. Šele v okviru spora zaradi

nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če do nje

pride, se presoja tudi utemeljenost opozorila pred odpovedjo

posredno ob ugotavljanju krivdnega razloga za odpoved pogodbe o

zaposlitvi, pa tudi zakonitost delodajalčevih navodil. V takšnem

delovnem sporu pa je možno tudi z začasnimi odredbami npr.

zadržati izvršitev (nezakonite) odpovedi pogodbe o zaposlitvi oz.

izdati druge primerne odredbe, ki so primeroma navedene v 273.

členu ZIZ, s katerimi je mogoče doseči namen zavarovanja.

Ker tožeča stranka glede na vsebino tožbenega zahtevka, ki ga

tožeča stranka uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu, ni

izkazala za verjetno, da terjatev obstoji ali da ji bo nastala,

že prvi zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe iz 1. odstavka

272. člena ZIZ ni izpolnjen. Zato je prvostopenjsko sodišče

sprejelo pravilno odločitev, pritožbene navedbe pa so

neutemeljene.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti

razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni

dolžnosti, je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365.

členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

izpodbijani sklep.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da bo moralo sodišče prve

stopnje v nadaljnjem postopku najprej odločiti o udeležbi

intervenientov v obravnavanem individualnem delovnem sporu

in presoditi, ali je sploh podan pravni interes

intervenientov. Že iz doslej znanih podatkov v spisu pa je

očitno, da ne gre za enotne sospornike (202., 196. člen

ZPP).