Appeal dismissed: employer's offer of new job does not make business dismissal illegal under ZDR.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tretji odstavek 88. člena ZDR delodajalcu ne nalaga, da mora v

primeru redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga preveriti, ali je

mogoče delavcu ponuditi ustrezno zaposlitev pri drugem

delodajalcu. Redna odpoved PZ iz poslovnega razloga ni

nezakonita, ker je tožena stranka ob podaji redne odpovedi PZ iz

poslovnega razloga tožnici ponudila delo pri drugem delodajalcu,

zato tudi ni odločilno, ali je bila ponujena zaposlitev ustrezna

ali ne.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek

tožeče stranke, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih

razlogov z dne 10.3.2004 nezakonita, da delovno razmerje med

tožečo stranko in toženo stranko ni prenehalo in še vedno traja,

da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo

in ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, v roku 8 dni

pod izvršbo, ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki

povrniti priglašene pravdne stroške.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Iz pritožbe izhaja, da

uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega

prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni

tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da je šlo v spornem

primeru za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, ne pa za

nadstandard oz. ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi izven določb

Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002).

Potrebno je ločiti med redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov ter redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov s ponudbo nove. Pri slednjem institutu mora

biti poleg resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o

zaposlitvi izkazana tudi ustrezna zaposlitev. Ker je tožena

stranka tožnici ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi v drugem

podjetju ter za neustrezno delovno mesto, je takšna ponudba in s

tem odločba tožene stranke, katere sestavni del je tudi ponudba

nove pogodbe, nezakonita. Delovno razmerje bi morda prenehalo

zakonito, če bi tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov, vendar pa je tožena stranka uporabila drug

pravni institut - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove

pogodbe in je zato prenehanje delovnega razmerja nezakonito.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350.

člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur l. RS, št. 26/99,

96/2002, 2/2004) po uradni dolžnosti pazilo na pravilno uporabo

materialnega prava ter na bistvene kršitve določb pravdnega

postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2.

odstavka 339. člena ZPP. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da

sodišče prve stopnje navedenih kršitev postopka ni storilo, da je

pravilno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo

materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrnitvi tožbenega

zahtevka oprlo na ugotovitev, da so bili razlogi za odpoved

pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1.

odstavka 88. člena ZDR resni in utemeljeni, ker je tožena stranka

zaradi slabega poslovanja programa velozračnic v letu 2002 in

2003 ukinila proizvodnjo velozračnic (ohranila je le pakiranje

velozračnic, kjer so vsa delovna mesta zasedena) in jo preselila

v Vietnam, zaradi česar je bilo potrebno 13 delavkam, med njimi

tožnici, odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je v

skladu z zahtevo iz 3. odstavka 88. člena ZDR tudi preverila, ali

je možno tožnico zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih

delih oz. ali jo je mogoče prekvalificirati za drugo delo, vendar

teh možnosti ni imela. Če pa bi tožena stranka ugotovila

nasprotno, bi morala tožnici ponuditi sklenitev nove pogodbe o

zaposlitvi. Tretji odstavek 88. člena ZDR še določa, da delavec v

primeru, če ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o

zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas, ne sprejme, in

mu delovno razmerje preneha, nima pravice do odpravnine po 109.

členu ZDR.

Tretji odstavek 88. člena ZDR torej delodajalcu ne nalaga, da

mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega

razloga preveriti, ali je možno delavcu ponuditi zaposlitev pri

drugem delodajalcu. Tožena stranka pa se je poslužila ravno te

možnosti in tožnici pri podaji redne odpovedi iz poslovnega

razloga ponudila zaposlitev pri drugem delodajalcu za nedoločen

čas na delovnem mestu čistilke (II. tarifni razred, medtem ko je

bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu

dokončevalec - III. tarifni razred).

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnega razloga zaradi navedene ponudbe ni

nezakonita, saj tožena stranka s tem ni kršila določb ZDR, pač pa

je tožnici ponudila nekaj, česar ZDR ne predpisuje. Zato tudi ni

mogoča ugotovitev, da je tožena stranka s tem, ko je toženi

stranki ponudila sklenitev pogodbe o zaposlitvi pri drugem

delodajalcu, ravnala nezakonito. Sodišče prve stopnje je tudi

pravilno ugotovilo, da tožnica neutemeljeno uveljavlja kršitev

90. člena ZDR, ki ureja institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi s

ponudbo nove, pri čemer 3. odstavek opredeljuje, kaj je to

ustrezna zaposlitev (za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja

izobrazbe kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem

delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o

zaposlitvi).

Ker je torej tožena stranka tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo

o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ta odpoved ne more biti

nezakonita iz razloga, ker je tožena stranka tožnici ponudila

zaposlitev pri drugem delodajalcu, v posledici česar niti ni

relevantno, ali je bila ponujena zaposlitev pri drugem

delodajalcu ustrezna ali ne.

Pravica do odpravnine sicer ni predmet tega spora, kljub temu pa

pritožbeno sodišče opozarja, da tožnica zaradi odklonitve

zaposlitve pri drugem delodajalcu ni izgubila pravice do

odpravnine po 109. členu ZDR. To pravico bi izgubila le v

primeru, če bi odklonila ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri

toženi stranki. Tožena stranka je torej tožnico ob ponujeni

zaposlitvi pri drugem delodajalcu zmotno opozorila, da bo v

primeru nesprejema te ponudbe to pravico izgubila. Sicer pa se,

kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožena stranka zaveda,

da je tožnici zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega

razloga dolžna izplačati odpravnino.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani niti niso podani

razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti,

je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti in potrditi sodbo

sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožnica s pritožbo ni uspela, krije sama svoje pritožbene

stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi 1. odstavkom 154.

člena ZPP).