Court partially allowed appeal to correct double VAT on enforcement costs while rejecting claim for cellar eviction.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvem stavku izreka

spremeni tako, da priznani stroški izvršiteljice znašajo 222.730,11

SIT, v ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikovo zahtevo z dne

29.11.2005 za to, da izvršiteljica izprazni tudi predmetnemu

stanovanju pripadajočo klet, saj je upnik zahteval od dolžnikov le

izpraznitev dvosobnega stanovanja na naslovu Ulica m., V., ne pa tudi

izpraznitve kleti, ki naj bi pripadala temu stanovanju. Po določbi 2.

in 3. odst. Stanovanjskega zakona je sicer klet, ki ni sestavni del

stanovanja, individualni prostor, ki lahko pripada stanovanju. Vendar

pa ker ni nujno, da ima vsako stanovanje tudi pripadajočo klet, bi

moralo biti že v izvršilnem naslovu navedeno, da k predmetnemu

stanovanju spada tudi klet oziroma da sta dolžnika dolžna izprazniti

tudi klet. Enako pa bi moral upnik predlagati tudi v predlogu za

izvršbo. Niti iz izvršilnega naslova niti iz predloga za izvršbo pa

ne izhaja, da naj bi dolžnika izpraznila tudi klet. Glede na navedeno

je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izvršiteljica v

celoti izpolnila dolžnikovo obveznost po izvršilnem naslovu in sklepu

o izvršbi, zaradi česar so upnikove pripombe glede dela izvršiteljice

neutemeljene.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da priznani

stroški izvršiteljice znašajo 224.650,42 SIT ter da se drugi ugovori

na delo izvršiteljice zavrnejo.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil upnik. V pritožbi

navaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo njegovim pripombam na

obračun izvršiteljice le deloma, saj je od zneska stroškov

izvršiteljice odbilo le dvakrat obračunani DDV po računu 00105, ne pa

tudi dvakrat obračunani DDV po računu 494/2005. Zato meni, da so

priznani stroški izvršiteljice za 1.920,31 SIT previsoki, saj je bil

DDV v tem delu dvakrat obračunan. Nadalje navaja, da je klet sestavni

del stanovanja, ne glede na to, ali je v stanovanjski hiši ali zunaj

nje. Iz Stanovanjskega zakona izhaja, da so stanovanjske enote

stanovanja, to je skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki

so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali

so prostori v stanovanjski stavbi ali v drugi stavbi. Klet, ki

pripada določenemu stanovanju, je lahko individualni prostor le, če

ni sestavni del posameznega dela, torej stanovanja, iz česar pa

izhaja da je klet sestavni del stanovanja in bi jo morala

izvršiteljica izprazniti. Pravi, da je bila k temu izvršiteljica

pozvana ob samem izvršilnem dejanju, vendar pa kleti kljub temu ni

izpraznila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo upnikovo zahtevo, da od

obračunanih stroškov izvršiteljice odbije dvakrat obračunani DDV tudi

po računu št. 494/2005. Iz obračunov stroškov izvršiteljice št.

442/2005 in 494/2005 izhaja, da je bil DDV od stroškov izvršiteljice

naprej obračunan po računu št. 494/2005 v višini 1.920,31 SIT, nato

pa je bil od zneska celotnih stroškov izvršiteljice po tem računu DDV

obračunan ponovno v računu št. 442/2005. Upnik se zato utemeljeno

pritožuje, da je bil DDV za znesek 1.920,31 SIT preveč obračunan.

Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi na podlagi določbe 3.

točke 365. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno

besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) v zvezi s 15. členom ZIZ

(Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni

list RS, št. 40/2004) ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako

da je od zneska priznanih stroškov izvršiteljice 224.650,42 SIT

odštelo preveč obračunani DDV v znesku 1.920,31 SIT in ji priznalo le

222.730,11 SIT stroškov.

V ostalem pa pritožba upnika ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je

pravilno zavrnilo njegovo zahtevo z dne 29.11.2005 za to, da

izvršiteljica izprazni tudi predmetnemu stanovanju pripadajočo klet,

saj je upnik zahteval od dolžnikov le izpraznitev dvosobnega

stanovanja na naslovu U. m, V, ne pa tudi izpraznitve kleti, ki naj

bi pripadala temu stanovanju. Po določbi 2. in 3. odst.

Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/2003) je sicer klet, ki

ni sestavni del stanovanja, individualni prostor, ki lahko pripada

stanovanju. Vendar pa ker ni nujno, da ima vsako stanovanje tudi

pripadajočo klet, bi moralo biti že v izvršilnem naslovu navedeno, da

k predmetnemu stanovanju spada tudi klet oziroma da sta dolžnika

dolžna izprazniti tudi klet. Enako pa bi moral upnik predlagati tudi

v predlogu za izvršbo. Niti iz izvršilnega naslova niti iz predloga

za izvršbo pa ne izhaja, da naj bi dolžnika izpraznila tudi klet.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je

izvršiteljica v celoti izpolnila dolžnikovo obveznost po izvršilnem

naslovu in sklepu o izvršbi, zaradi česar so upnikove pripombe glede

dela izvršiteljice neutemeljene. Ker upnikova pritožba v tem delu ni

utemeljena, in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo v tem

delu na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.