Appeal dismissed; auction court not required to verify mortgage rights in sale order.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še, da ima na

predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče prve stopnje

v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o domiku

sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne nepremičnina (3.

odst. 189. člena ZIZ) ter odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane

pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209.

člen ZIZ). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo

vse navedene določbe - odločilo je kateremu ponudniku se predmetna

nepremičnina domakne, o izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in

bremen ob izročitvi nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni

navedlo ničesar, saj iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno

nepremičnino (C8 in C10) izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob

izdaji izpodbijanega sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena

zastavna pravica.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo,

da se dolžnikovo stanovanje št. 4, ki se nahaja v

večstanovanjski hiši na naslovu P. 1, C., in obsega kuhinjo, tri

sobe, balkon in klet v skupni izmeri 69,87 m2 (po podatkih

kupoprodajne pogodbe 62,32 m2) ter pravico souporabe skupnih delov in

naprav, vpisano kot etažna lastnina v podvložek št. /4, k.o. C.

(trosobno stanovanje s pomožnim prostorom z identifikacijsko št. 4.E,

etaža 2 in 1), pri katerem je kot imetnik pravice uporabe vpisano S.

p.o. A., domakne najboljšemu ponudniku I. G., Z. ulica xx, L., za

kupnino v znesku 15,500.000,00 SIT.

Upnik A. K. je tekom pritožbenega roka dne 30.5.2005 vložil predlog

za izdajo popravnega sklepa, podrejeno pa pritožbo, s katero

predlaga, da sodišče po uradni dolžnosti k sklepu z dne 20.5.2005

izda popravni sklep in vanj doda, da je nepremičnina v lasti dolžnika

S. T., ki je vpisana v zemljiški knjigi v vl. št. /4 k.o. C.

obremenjena z zastavno pravico v korist upnika A. K. Navedel je še,

da je pred pričetkom dražbe pisno obvestil sodišče in ustno kupce, da

je predmetno stanovanje obremenjeno z zastavno pravico in da ga je

zastavil prejšnji lastnik. Izvirnik kupoprodajne pogodbe je bil

izročen upniku, ki pogodbo hrani kot garancijo za plačilo njegove

terjatve. Da je predmetna nepremičnina obremenjena, po njegovem

mnenju izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, S. p.o. A. pa nima

nobene pravice uporabe te nepremičnine.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je predlog upnika A.K. za izdajo popravnega

sklepa s sklepom opr. št. In 8/2001 z dne 3.10.2005 zavrnilo, sklep

pa je dne 8.11.2005 postal pravnomočen. Pritožbeno sodišče ugotavlja,

da je tudi pritožba upnika A. K. zoper sklep o domiku z dne 20.5.2005

neutemeljena. Pritožnik zahteva, da se v izpodbijani sklep doda še,

da ima na predmetni nepremičnini zastavno pravico, tega pa sodišče

prve stopnje v sklepu o domiku ni bilo dolžno ugotavljati. V sklepu o

domiku sodišče le razglasi, kateremu ponudniku se domakne

nepremičnina (3. odst. 189. člena ZIZ - Zakon o izvršbi in

zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004)

ter tudi odloči, katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena

se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (209. člen ZIZ). Sodišče

prve stopnje je v izpodbijanem sklepu upoštevalo vse navedene določbe

- odločilo je kateremu ponudniku se predmetna nepremičnina domakne, o

izbrisu v zemljiško knjigo vpisanih pravic in bremen ob izročitvi

nepremičnine kupcu pa v izpodbijanem sklepu ni navedlo ničesar, saj

iz izpiska iz zemljiške knjige za predmetno nepremičnino (C8 in C10)

izhaja, da na predmetni nepremičnini niti ob izdaji izpodbijanega

sklepa, niti kasneje ni bila vpisana nobena zastavna pravica. Vpisani

sta bili sicer dve plombi za vknjižbo pridobitve hipoteke v korist

pritožnika, vendar pa - kot je že sodišče prve stopnje ustrezno

pojasnilo - vpis plombe ne predstavlja tudi že vpisa same pravice,

saj je plomba zgolj pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je

bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v

katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo (134. člen

ZZK - Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 58/2003). Sicer

pa pritožnik v pritožbi ne zahteva, da se v izpodbijanem sklepu

navede, da bo njegova zatrjevana zastavna pravica ob izročitvi

predmetnega stanovanja kupcu izbrisana, ampak zahteva, da se v

izpodbijanem sklepu ugotovi, da ima na predmetni nepremičnini

zastavno pravico. Ker pa sodišče prve stopnje tega v izpodbijanem

sklepu ni bilo dolžno ugotavljati, je izpodbijani sklep pravilen in

zakonit. O tem, ali ima pritožnik na predmetni nepremičnini zastavno

pravico in ali se bo lahko kot zastavni upnik iz kupnine zanjo lahko

poplačal ter kakšen vrstni red bo imela pri poplačilu njegova

terjatev, bo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku odločilo s

sklepom o poplačilu (208. člen ZIZ). Pri tem bo upoštevalo tako

stanje kot izhaja iz zemljiške knjige, kot tudi tisto, kar izhaja iz

spisov in stanje, ki ga bo ugotovilo na razdelitvenem naroku (1.

odst. 208. člena ZIZ). Pritožnik pa bo lahko, v primeru če bo sporno,

ali ima pravico biti poplačan iz kupnine, izpodbijal terjatev drugega

upnika, njeno višino in vrsti red šele in najkasneje na razdelitvenem

naroku (201. člen ZIZ). Če pa bo njegova zatrjevana zastavna pravica

tudi vpisana v zemljiško knjigo, bo ob vpisovanju vknjižbe lastninske

pravice v korist kupca predmetne nepremičnine na podlagi

pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, po uradni

dolžnosti izbrisana tudi njegova zastavna pravica (2. odst. 89. člena

ZZK).

Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere

pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi

določbe 2. odst. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje.