Appeal allowed; first instance court erred by rejecting enforcement request instead of ordering applicant to submit missing enforcement title.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Upnica je v predlogu za izvršbo predložila le obvestilo o uskladitvi

preživnine Centra za socialno delo Trebnje z dne 15.11.2004, ne pa

tudi sodne poravnave, pravnomočne sodne odločbe oziroma izvršljivega

notarskega zapisa v smislu 3. odstavka 132 a. člena ZZZDR. Podana je

torej situacija, v kateri je upnica v predlogu za izvršbo predložila

le eno od dveh potrebnih kvalificiranih javnih listin, na podlagi

katerih je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih

ugotovljena. Tak procesni položaj je bistveno podoben tistemu, pri

katerem je predlog formalno pomanjkljiv zato, ker upnik ne predloži

kvalificirane javne listine, ki predstavlja izvršilni naslov. Sodišče

prve stopnje bi zato moralo s predlogom za izvršbo ravnati kot z

nepopolno vlogo in upnico pozvati, naj nepopolno vlogo v določenem

roku dopolni (108. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju

ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti ugodilo

dolžnikovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 13.10.2003, opr. št.

I 2003/14844, izvršbo ustavilo, sklep o izvršbi in opravljena

izvršilna dejanja razveljavilo, predlog za izvršbo pa zavrnilo.

Proti sklepu se je brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov

pritožila upnica, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v nov postopek. Navaja, da bi jo moralo sodišče prve

stopnje kot prava neuko stranko pozvati, naj dostavi manjkajočo

listino.

Pritožba je utemeljena.

V izvršilnem postopku mora sodišče najprej proučiti, ali formalne

predpostavke dopuščajo postopanje. Če je zahteva za pravno varstvo

dopustna, jo mora sodišče vsebinsko obravnavati in z upoštevanjem

materialnih predpostavk odločiti o njeni utemeljenosti. Obstoj

izvršilnega naslova (17. in 18. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju,

v nadaljevanju ZIZ) je formalna predpostavka izvršbe. Če v izvršilnem

predlogu ni predložen izvršilni naslov, kot to določa 42. člen ZIZ,

je ta formalno pomanjkljiv. Sodišče mora v tem primeru s predlogom

ravnati kot z nepopolno vlogo (načelno pravno mnenje, sprejeto na

Občni seji Vrhovnega sodišča 30.6.2004, Pravna mnenja I/2004, str.

11).

Kadar preživninski upravičenec v izvršilnem postopku prisilno

izterjuje preživninsko terjatev, obvestilo centra za socialno delo o

vsakokratni uskladitvi preživnine z indeksom rasti cen življenjskih

potrebščin v RS, skupaj s sodno poravnavo, pravnomočno sodno odločbo

oziroma izvršljivim notarskim zapisom predstavlja izvršilni naslov

(3. odstavek 132 a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih

razmerjih, Ur. l. RS, št. 69/04, p.b., v nadaljevanju ZZZDR). Upnica

je v predlogu za izvršbo predložila le obvestilo o uskladitvi

preživnine Centra za socialno delo Trebnje z dne 15.11.2004, ne pa

tudi sodne poravnave, pravnomočne sodne odločbe oziroma izvršljivega

notarskega zapisa v smislu 3. odstavka 132 a. člena ZZZDR. Podana je

torej situacija, v kateri je upnica v predlogu za izvršbo predložila

le eno od dveh potrebnih kvalificiranih javnih listin, na podlagi

katerih je mogoče zahtevati prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih

ugotovljena. Tak procesni položaj je bistveno podoben tistemu, pri

katerem je predlog formalno pomanjkljiv zato, ker upnik ne predloži

kvalificirane javne listine, ki predstavlja izvršilni naslov. Sodišče

prve stopnje bi zato moralo s predlogom za izvršbo ravnati kot z

nepopolno vlogo in upnico pozvati, naj nepopolno vlogo v določenem

roku dopolni (108. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju

ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tega ni storilo, ampak je napačno

štelo, da predložena listina ni izvršilni naslov, je zagrešilo

bistveno kršitev določb postopka, ki se uporabljajo v izvršbi (1.

odstavek 339. člena v zvezi s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3.

točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upnico s

sklepom pozvati, da poleg obvestila o uskladitvi preživnine predloži

še drugo kvalificirano javno listino v smislu 3. odstavka 132. a.

člena ZZZDR, na podlagi katere je mogoče zahtevati prisilno izvršitev

preživninske terjatve, ki je v njej ugotovljena.