Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 4019/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:III.CP.4019.2005 AI generated

Appeal allowed; tax debt list requires director's seal, not just branch head's signature.

Case Number VSL sklep III Cp 4019/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the creditor's appeal, quashing the first-instance judgment that rejected the enforcement petition based on a defective tax debt list. The lower court had dismissed the claim because the list lacked a seal from the tax office director, despite containing all necessary details like amounts and due dates. The court ruled that while the content met statutory requirements, the specific signature of the branch head instead of the director left a critical factual issue unresolved regarding the document's validity.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 44. člena ZDavP; Seznam zaostalih obveznosti kot izvršilni naslov mora biti overjen s strani direktorja davčnega urada, ne le vodje izpostave, in mora vsebovati izvršilne naslove, datume izvršljivosti in višine obveznosti.

Keywords

AI generated
tax debt list enforcement title director's seal branch head authority ZDavP compliance quashing judgment tax enforcement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu

razveljavi (1. in 2. točka izreka) in se zadeva v tem obsegu vrne

sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Seznam zaostalih obveznosti po svoji vsebini ustreza zahtevam 2.

odstavka 44. člena ZDavP, če so iz njega razvidni izvršilni naslovi

za posamezne vrste davčnih obveznosti, ki se izterjujejo, datumi

nastopa izvršljivosti in višina posameznih glavnic ter pripadajočih

zamudnih obresti za določeno obdobje. Poleg tega mora biti seznam

zaostalih obveznosti overjen še s strani direktorja davčnega urada.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika zoper

sklep o izvršbi ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za

izvršbo zavrnilo. Nadalje je upniku v plačilo naložilo stroške

odgovora na ugovor v višini 412.699,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od izdaje sklepa dalje, predlog dolžnika za povrnitev 50

točk stroškov posveta s stranko z DDV-jem pa zavrnilo.

Zoper 1. in 2. točko sklepa se pritožuje upnik zaradi bistvene

kršitve določb pravdnega postopka, nepravilno ugotovljenega

dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da

sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da 2.

odstavek 44. člena Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96 s

spremembami, ki je veljal v času sestave seznama zaostalih

obveznosti, v nadaljevanju ZDavP) določa, da je izvršilni naslov

seznam zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi

knjigovodstvo davčnega urada, overiti pa ga mora direktor davčnega

urada. V seznamu mora biti za vsako vrsto obveznosti naveden

izvršilni naslov, datum njegove izvršljivosti in višina dolgovane

glavnice ter neplačanih zamudnih obresti. Dolžnik namreč dolguje

obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost zasebnika in

zaposlenih pri zasebniku. Dolžnik je sam obračunal davke in prispevke

na (iz)plačilni listi za sebe kot zavezanca in za zaposlene pri

zasebniku od bruto osnove oziroma bruto plače ter tako podpisane

obračune dostavljal davčnemu organu. Po tedaj veljavni zakonodaji je

moral to storiti do 15. dne v mesecu in obračunane prispevke plačati

do 21. dne v mesecu. Zato je datum izvršljivosti v seznamu zaostalih

obveznosti enak datumu za plačilo. Seznam zaostalih obveznosti kot

celota nima določenega datuma izvršljivosti, ker ima vsaka obveznost

drugačen datum izvršljivosti. Dolžnik tudi v postopku davčne izvršbe

zoper sklepe o prisilni izterjavi dolga ni nikoli ugovarjal.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi

izvršilnega naslova in sicer seznama dolžnikovih zaostalih obveznosti

na dan 14.11.2002. V zvezi z navedenim seznamom je sodišče prve

stopnje v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da ni sestavljen v

skladu z 2. odstavkom 44. člena ZDavP, ker iz njega ni razvidno, kdaj

je postal seznam izvršljiv, kdo je potrdil izvršljivost seznama in na

podlagi katerih izvršilnih naslovov dolžnik dolguje terjani znesek.

Pritožbeno sodišče pa se s takšno presojo sodišča prve stopnje ne

strinja. ZDavP v 2. odstavku 44. člena določa, da je v primeru, če

dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih odločb,

izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi

knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada. Glede

na določbo 1. odstavka 44. člena ZDavP je izvršilni naslov po tem

zakonu lahko odločba o odmeri davka, davčni obračun ali ugotovitvena

odločba o neobračunanem in nepravilno obračunanem davku. Iz

predloženega seznama zaostalih obveznosti je razvidno, kaj je podlaga

dolžnikove obveznosti. Izvršilni naslov v konkretnem primeru

predstavljajo davčni obračuni za posamezno vrsto davkov in

prispevkov, ki imajo vsak svojo kontno številko. Na podlagi teh

obračunov dolžnik dolguje upniku neporavnane davke iz dejavnosti in

prispevke za zaposlovanje ter porodniško varstvo, neporavnane

prispevke za PIZ in zdravstveno zavarovanje, neporavnane prispevke za

zdravstveno zavarovanje za zaposlene pri zasebniku, neporavnane

prispevke za PIZ za zaposlene pri zasebniku, neporavnano članarino za

GZ in neporavnane davke ter prispevke za zaposlene. Dolžnik je bil

namreč kot davčni zavezanec v skladu s 109. členom ZDavP dolžan sam

obračunati in plačati davke ter prispevke, za katere je tak način

plačevanja določen s tem zakonom (tim. samoobdavčitev). V ta namen je

bil dolžan obračune predložiti pristojnemu davčnemu uradu in

obračunano akontacijo davka plačati v rokih, določenih z zakonom

(111. in 113. člen ZDavP). Kot izhaja iz seznama zaostalih obveznosti

je dolžnik davčne obračune pristojnemu davčnemu organu predložil,

vendar pa obračunanih davkov in prispevkov v zakonsko določenem roku

ni plačal. V seznamu zaostalih obveznosti, ki ga je upnik predložil

sodišču, so torej navedene vse v roku za prostovoljno izpolnitev

neplačane davčne obveznosti, nastale na podlagi davčnih obračunov, ki

jih je izstavil dolžnik sam. Iz navedenega seznama so razvidni

izvršilni naslovi za posamezne vrste davčnih obveznosti, datumi

nastopa izvršljivosti, višina glavnic in pripadajočih zamudnih

obresti za določeno obdobje. Seznam zaostalih obveznosti je opremljen

tudi s potrdilom o izvršljivosti, saj je pred sodno izvršbo neuspešno

tekla davčna izvršba, v okviru katere je imel dolžnik možnost

ugovarjati vsebinski pravilnosti seznama (81. člen ZDavP). V sodni

izvršbi to ni več mogoče, lahko pa dolžnik uveljavlja vse ugovore, ki

preprečujejo izvršbo v smislu 55. člena ZIZ.

Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da seznam

zaostalih obveznosti, na katerem temelji upnikov predlog za izvršbo,

po svoji vsebini ustreza zahtevam 2. odstavka 44. člena ZDavP. Glede

potrdila izvršljivosti, na katerega opozarja sodišče prve stopnje, pa

je treba opozoriti, da vprašanje, kdo je navedeno potrdilo dal, za

presojo primernosti izvršilnega naslova ni pomembno. ZDavP v

citiranem členu zahteva le, da je seznam sestavljen s strani

knjigovodstva davčnega urada in overjen s strani direktorja davčnega

urada. Edino vprašanje, ki se v tej zvezi zastavlja, je, ali je v

konkretnem primeru seznam zaostalih obveznosti overila pristojna

oseba. Seznam zaostalih obveznosti, ki ga je predložil upnik, je

namreč podpisala vodja izpostave in ne direktor davčnega urada. Iz

seznama je sicer razvidno, da naj bi vodja izpostave to storila po

pooblastilu, vendar pa se sodišče prve stopnje z vprašanjem, ali je

vodja izpostave imela ustrezno pooblastilo direktorja davčnega urada,

ni ukvarjalo, s tem pa je eno odločilnih dejstev za presojo

primernosti izvršilnega naslova ostalo nerazčiščeno.

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi, sklep

v izpodbijanem delu (tj. 1. in 2. točki izreka) razveljaviti in

zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365.

člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - drugo

uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom

ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo razčistiti, ali

je seznam zaostalih obveznosti overjen s strani pristojne osebe

oziroma ali je imela vodja izpostave ustrezno pooblastilo direktorja

davčnega urada, in se opredeliti do ugovornih navedb dolžnika glede

zastaranja.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku

165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.