Appeal allowed; final enforcement judgment binds parties, invalidating contradictory partial rejection.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance judge's partial rejection of the enforcement request. The creditor argued that the lower court should have suspended the enforcement regarding the land registry entry, allowing a new request after withdrawal. The court ruled that once the final enforcement judgment became effective, the parties and the court were bound by its content, making a new assessment of the enforcement request impossible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o pravdnem postopku (ZPP): With the effectiveness of a final enforcement judgment, parties and the court are bound by its content, precluding a subsequent partial rejection of the enforcement request that would require re-examining the same matter.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO] Z nastopom pravnomočnosti sklepa o izvršbi so stranke izvršilnega postopka in sodišče vezani na njegovo vsebino. Ker je bilo z njim upnikovemu predlogu za izvršbo v celoti ugodeno, bi sodišče druge stopnje takoj, ko bi odločilo drugače, kot da se izpodbijani sklep o delni zavrnitvi predloga za izvršbo razveljavi, na novo obravnavalo isto stvar - utemeljenost izvršilnega predloga.
[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo v točki d), ki se nanaša na zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Proti sklepu se je pravočasno pritožil upnik, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče prve stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da izvršbo v delu, ki se nanaša na zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ustavi. Meni, da bi moralo prvostopno sodišče v skladu z določbo 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ postopek ustaviti v delu, v katerem je upnik delno umaknil predlog za izvršbo.
Upnik bi tako lahko po umiku predloga vložil nov predlog za izvršbo. V primeru, ko sodišče predlog upnika pravnomočno zavrne, pa slednji novega predloga za izvršbo ne more več vložiti. Pritožba je utemeljena. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje 26.7.2005 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je v celoti ugodilo predlogu za izvršbo in naložilo dolžniku, da v osmih dneh plača upnikovo terjatev, navedeno v predlogu za izvršbo skupaj z odmerjenimi stroški ter dovolilo predlagano izvršbo. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil sklep o izvršbi vročen obema strankama izvršilnega postopka, vendar mu nobena ni ugovarjala, zato je postal pravnomočen s potekom roka za vložitev ugovora (13.9.2005).
Istega dne, kot je izdalo sklep o izvršbi, pa je prvostopno sodišče izdalo tudi izpodbijani sklep, s katerim je upnikov predlog za izvršbo delno zavrnilo v točki d). Z nastopom pravnomočnosti sklepa o izvršbi so stranke izvršilnega postopka in sodišče vezani na njegovo vsebino. Ker je bilo z njim upnikovemu predlogu za izvršbo v celoti ugodeno, bi sodišče druge stopnje takoj, ko bi odločilo drugače, kot da se izpodbijani sklep o delni zavrnitvi predloga za izvršbo razveljavi, na novo obravnavalo isto stvar - utemeljenost izvršilnega predloga.
Zato je bilo treba upnikovi pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju.