Enforcement on certified document must target the named debtor; debt transfer rules apply only to enforcement titles.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of an enforcement application based on a certified document. The creditor sought enforcement against the deceased water user's heir, but the court found the application was directed at the wrong party as the certified document named the deceased, not the heir. The court ruled that provisions regarding the transfer of debt obligations under the Enforcement and Security Act apply exclusively to enforcement based on a final enforcement title, not to enforcement based on a certified document, and that land registry extracts do not suffice to prove legal succession in this context.
Legislator headnote
AI generated24. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; Enforcement on a certified document may be granted only against the person named as the debtor in the document; provisions on the transfer of debt obligations apply only to enforcement based on an enforcement title.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče ugoditi
in izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le proti
osebi, ki je v verodostojni listini navedena kot dolžnik. Določbe 24.
člena ZIZ o prehodu obveznosti je mogoče uporabiti le v primeru
izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 5.5.2005, opr. št. 7 I
2004/16093, upnikov predlog za izvršbo zavrglo.
Proti sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je skladno z
Odlokom o oskrbi z vodo (Ur. l. SRS, št. 11/87) dobavljal vodo
uporabnici B. M. na naslov S. 5 v L. Ker računi niso bili plačani, je
upnik poslal opomin pred tožbo na naslov uporabnice. Takrat je šele
ugotovil, da je uporabnica umrla in se je javil njen sin J.M., ki
kljub temu, da je podedoval nepremičnino na S. 5 po sklepu o
dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 2.10.2002, opr. št. III
D /98, ni skladno z odlokom upniku javil spremembe uporabnikov oz.
naslovnika računov. Ker upnik torej ni vedel za spremembo uporabnika,
je še naprej račune izdajal na pokojno B. M.. Upnik je po pozivu
sodišča v dokaz prehoda obveznosti na dolžnika predložil
zemljiškoknjižni izpisek. Medtem je dolžnik dne 29.12.2004 že
pripoznal dolg s tem, ko je plačal 20.000,00 SIT.
Pritožba je neutemeljena.
Predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče ugoditi
in izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine le proti
osebi, ki je v verodostojni listini navedena kot dolžnik. Določbe 24.
čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ o prehodu obveznosti oz.
terjatve na novega upnika oz. drugega dolžnika je mogoče uporabiti le
v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Se pa v primeru
izvršbe na podlagi izvršilnega naslova pravno nasledstvo po dolžniku
iz izvršilnega naslova dokazuje s pravnomočnim sklepom o dedovanju in
ne, kot pravilno upniku pojasni sodišče prve stopnje, z
zemljiškoknjižnim izpiskom. Še zlasti pa ne z delom
zemljiškoknjižnega izpiska (upnik je namreč v dokaz pravnega
nasledstva dolžnika po B.M. predložil le B list izpiska iz zemljiške
knjige - A 16), iz katerega sploh ni razvidno, na katero nepremičnino
se nanaša oz. se iz njega ne da razbrati, da se nanaša na
nepremičnino, v zvezi s katero upnik zahteva plačilo porabljene vode
in kanalščino.
Ker torej upnik izvršbe ni predlagal proti dolžniku, ki je dolžnik
po verodostojni listini, njegovemu predlogu ni bilo mogoče ugoditi in
izdati sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (čeprav bi
bilo povsem pravilno, da bi sodišče prve stopnje njegov predlog za
izvršbo zavrnilo, saj predlagana izvršba ni imela podlage v
predloženih računih). Glede na to je sodišče druge stopnje odločitev
sodišča prve stopnje potrdilo, upnikovo pritožbo pa zavrnilo (2.
točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl.
ZIZ).
Glede na vsebino pritožbe pa pritožbeno sodišče še dodaja, da v
konkretnem primeru tudi ne more biti govora o kakšni pripoznavi
tožbenega zahtevka, ker je dolžnik za B. M. po vložitvi izvršilnega
predloga plačal 20.000,00 SIT. O pripoznavi tožbenega zahtevka je
namreč mogoče govoriti šele v primeru enostranske, brezpogojne izjave
tožeče stranke naproti sodišču, da je zahtevek tožeče stranke delno
ali v celoti utemeljen.
Ker upnik s pritožbo ni uspel, tudi ne bi bil upravičen do povrnitve
kakršnihkoli stroškov v zvezi s pritožbo. Upnik je kot strošek
pritožbenega postopka priglasil le sodno takso za pritožbo po Zakonu
o sodnih taksah, a ta ni predpisana. Zato upnik tudi v primeru, če bi
s pritožbo uspel, iz tega naslova ne bi dobil nič povrnjenega.