Appeal dismissed; creditor must clearly allege and prove execution modalities in enforcement request.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Upnik bi moral v svojem predlogu jasno zatrjevati in izkazati, da

predstavljata zneska 9,061.267,11 SIT in 14,742.246,98 SIT modaliteti

izpolnitve tiste terjatve, ki je navedena in opredeljena v izvršilnem

naslovu oziroma omenjenem sporazumu. Brez upnikovih trditev o

navedenih dejstvih sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da jih ni

presojalo, saj tudi iz samega sporazuma oziroma notarskega zapisa

oziroma iz izvršilnih naslovov ne izhajajo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo upnikov predlog za izvršbo na

podlagi sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico

opr. št. II R /96 in opr. št. SV /99.

Upnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero

uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev

izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno

odločanje. Navaja, da je bil s pogodbo št. PS /96, z dne 12.2.1996

ter aneksom št. 1 k tej pogodbi z dne 25.1.1999 odobren t.i. okvirni

kredit do višine 300.000,00 DEM. Višina kredita je bila z aneksom št.

1 z dne 25.1.1999 povečana še za 60.000,00 DEM, kredit pa zavarovan z

zastavno pravico na nepremičninah vl. št. k.o. B. Po svoji vsebini

je pogodba dogovor o odobritvi okvirnega kredita, na podlagi katere

je upnik odobril posamezne kredite s tako imenovanimi izvedbenimi

pogodbami. Iz vsebine izvedbenih pogodb izhaja, da gre za izvedbeno

pogodbo po okvirni pogodbi in da je terjatev po izvedbenih pogodbah

zavarovana z že vpisano okvirno hipoteko na nepremičnini, vodeni pod

opr. št. II R /96 in SV /96. Gre torej za isto terjatev, ki je

dogovorjena v sporazumu in jo upnik "vtožuje" v predlogu za izvršbo.

Stališče sodišče je zato nepravilno.

Pritožba ni utemeljena.

Odločati o utemeljenosti predloga za izvršbo pomeni soditi o tem, ali

upniku pripada pravica, da proti določenemu dolžniku v izvršilnem

postopku zahteva prisilno realizacijo svoje terjatve iz izvršilnega

naslova. Sodišče mora pri odločanju preizkusiti obstoj procesnih in

materialnopravnih predpostavk. Materialnopravne predpostavke so

tiste, ki odrejajo samo terjatev, ki se realizira v izvršilnem

postopku. Če upnik zahteva izvršitev terjatve, ki ni naložena v

izvršilnem naslovu, mora sodišče tak predlog za izvršbo zavrniti. V

obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo prav to oziroma,

da upnik z izvršilnim predlogom ni zahteval prisilne izvršbe

terjatve, ki je ugotovljena v obeh sporazumih oziroma izvršilnih

naslovih, ampak izvršitev terjatve po kreditni pogodbi št. /01, z dne

19.7.2001 in aneksu št. 1 z dne 28.6.2002 k navedeni pogodbi in po

pogodbi o kratkoročnem kreditu št. 42000-118/199, z dne 19.4.1999 in

po aneksih k navedeni pogodbi z dne 7.10.1999, 18.2.2000, 14.5.2000,

10.8.2001, 14.6.2002, 14.10.2002 in 23.12.2003. Pravilno je zato

zavrnilo upnikov predlog za izvršbo.

Upnik v pritožbi navaja, da je v sporazumu strank po 251.c členu v

času sklenitve sporazuma veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (v

nadaljevanju ZIP) dogovorjena terjatev, ki se nanaša na okvirni

kredit do višine limita 300.000,00 DEM v tolarski protivrednosti.

Navedel je še, da sta se stranki v pogodbi dogovorili o načinu

črpanja tega kredita oziroma, da bo kreditodajalec na podlagi

omenjene okvirne pogodbe odobril posamezne kredite s tako imenovanimi

izvedbenimi pogodbami. Navedenih dejanskih trditev pa v pritožbenem

postopku ni mogoče upoštevati. Po določilu 2. odst. omenjenega 251.c

člena ZIP ima podpisani zapisnik o sporazumu strank moč sodne

poravnave. To po eni strani pomeni, da zapisnik predstavlja

pravnomočen zaključek o obstoju terjatve in pogojih (modalitetah)

njegove izpolnitve in hkrati izvršilni naslov, ki bo, če terjatev ob

dospelosti ne bo izpolnjena, pridobil lastnost izvršljivosti in s tem

postal podlaga za zahtevanje prisilne izvršbe zaradi realizacije

zavarovane terjatve. Iz samega sporazuma, ki ga je upnik predložil

svojemu predlogu za izvršbo, ne izhajajo modalitete izpolnitve, ki

jih navaja v pritožbi. Upnik bi moral v svojem predlogu jasno

zatrjevati in izkazati, da predstavljata zneska 9,061.267,11 SIT in

14,742.246,98 SIT modaliteti izpolnitve tiste terjatve, ki je

navedena in opredeljena v izvršilnem naslovu oziroma omenjenem

sporazumu. Brez upnikovih trditev o navedenih dejstvih sodišču prve

stopnje ni mogoče očitati, da jih ni presojalo, saj tudi iz samega

sporazuma oziroma notarskega zapisa oziroma iz izvršilnih naslovov ne

izhajajo. Upnik je te trditve postavil šele v pritožbi, in šele

pritožbi priložil tudi pogodbo o odobritvi okvirnega kredita št.

PS/022-96, z dne 12.2.1996. Kot je navedeno, pa teh trditev v

pritožbenem postopku ni več mogoče upoštevati (1. odst. 337. člena

Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom

Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

Iz navedenih razlogov je bilo treba upnikovo pritožbo zavrniti kot

neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).