Appeal allowed; lower court must retry execution objection regarding enforcement methods only.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the creditor's appeal, quashing the first-instance judgment that voided the execution order. The debtor had only objected to the specific enforcement methods (seizure of wages and assets) without challenging the underlying debt or its amount. Consequently, the lower court lacked jurisdiction to void the enforcement approval and must instead proceed as a separate objection process under the Execution Law.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju; 3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku: When a debtor objects solely to the enforcement methods rather than the debt itself, the court must separate the objection from the enforcement approval and conduct a distinct objection proceeding based on the enforcement title.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
s k l e n i l o :
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno
odločbo.
[JEDRO]
Dolžnik je v ugovoru nasprotoval zgolj dovolitvi izvršbe s
predlaganimi izvršilnimi sredstvi, z nobeno ugovorno navedbo pa ni
ugovarjal terjatvi, ki mu je bila s sklepom o izvršbi naložena v
plačilo, niti po temelju niti po višini. Ker dolžnik ni ugovarjal
sklepu o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, naj plača
terjatev, ampak samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo,
bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZIZ
postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na
podlagi izvršilnega naslova.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o
izvršbi, opr. št. I 2004/11571 z dne 21.10.2004 v delu, s katerim je
dovoljena izvršba, tj. v 2. točki izreka, in določilo, da bo o
zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred
Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
Zoper sklep se pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb
postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, naj
pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da sklep o
izvršbi obdrži v veljavi in dolžniku v plačilo naloži njegove
nadaljnje izvršilne stroške. V pritožbi navaja, da mora biti skladno
z 2. točko 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS,
št. 51/98 - 75/02, v nadaljevanju ZIZ) ugovor obrazložen. V njem mora
dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti
dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen. Dolžnik se v ugovoru ni
skliceval na noben ugovorni razlog iz 1. odstavka 55. člena ZIZ, niti
ni njegovih navedb mogoče obravnavati kot razloge, ki bi preprečevali
izvršbo. S tem, ko je sodišče prve stopnje kljub navedenemu ugovoru
ugodilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke
339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - drugo
uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom
ZPP in 15. členom ZIZ ter zmotno uporabilo materialno pravo.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi
na podlagi verodostojne listine. V tem primeru moramo ločevati
ugovore, ki so vloženi zoper tisti del sklepa, v katerem je dolžniku
naloženo, naj poravna terjatev, in ugovore, vložene zoper sklep o
izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, saj so
različni tako pogoji za presojo utemeljenosti ugovora kot sam
ugovorni postopek. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje
štelo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi v
delu, v katerem je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, in zato
izdalo izpodbijani sklep. Po preizkusu tega sklepa pa je pritožbeno
sodišče ugotovilo, da so upnikovi pritožbeni očitki utemeljeni.
Dolžnik je v svojem ugovoru nasprotoval zgolj dovolitvi izvršbe s
predlaganimi izvršilnimi sredstvi in sicer izvršbi na premičnine,
plačo in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, z
nobeno ugovorno navedbo pa ni ugovarjal terjatvi, ki mu je bila s
sklepom o izvršbi naložena v plačilo, niti po temelju niti po višini.
Dolžnik torej ni ugovarjal sklepu o izvršbi v delu, v katerem mu je
naloženo, naj plača terjatev (v tem delu bi bil tudi sicer dolžnikov
ugovor povsem neobrazložen), ampak samo v delu, v katerem je sodišče
dovolilo izvršbo. Glede na navedeno sodišče prve stopnje ni imelo
podlage za razveljavitev dovolilnega dela sklepa o izvršbi in izdajo
izpodbijanega sklepa, temveč bi moralo v skladu s 3. odstavkom 62.
člena ZIZ postopek nadaljevati kot postopek o ugovoru zoper sklep o
izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Glede na navedeno je bilo treba pritožbi upnika ugoditi, izpodbijani
sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve
stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ). V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo
dolžnikov ugovor presoditi v smislu 53. člena ZIZ in postopati po
določbah 57. ter 58. člena ZIZ, če bodo za to izpolnjeni v zakonu
določeni pogoji.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku
165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.