Appeal allowed: Court must investigate bank details itself when creditor uses certified document for execution.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment that suspended a debt execution based on a certified document. The creditor argued the lower court incorrectly required them to specify the debtor's bank account, whereas the law mandates the court to investigate this information automatically upon the execution order becoming final. The court held that because the lower court failed to apply this mandatory duty, it lacked legal grounds to stop the execution, thereby granting the appeal and reinstating the proceedings.
Legislator headnote
AI generated40. člen ZIZ; When a creditor requests execution of funds based on a certified document, the court must automatically investigate the debtor's bank details upon the execution order becoming final, and the creditor is not required to provide such information.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
Kadar upnik na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, sodišče sámo po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe opraviti poizvedbe o teh podatkih. Navedeno tako pomeni, da upniku v izvršilnem predlogu ni potrebno navesti (niti ene) organizacije za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, niti številke njegovega računa, sodišče pa ga k temu ne more in ne sme pozivati. Ker je v konkretnem primeru to storilo, je zmotno uporabilo navedeno določbo 40. člena ZIZ, zaradi te kršitve pa posledično tudi ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet.
Proti takšnemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov (I. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil upnik in navedel, da prvostopno sodišče zmotno ni uporabilo določbe III. odstavka 40. člena ZIZ, po kateri upniku, kadar na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva, ni treba navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik račun, in številke računa. V tem primeru namreč sodišče po uradni dolžnosti po pravnomočnosti sklepa o izvršbi opravi poizvedbe o teh podatkih in ker prvostopno sodišče tega ni upoštevalo, je zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je upnik predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi zoper dolžnika teče izvršba na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi, s katerim je sodišče na upnikov predlog dovolilo izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in premičninsko izvršbo, je bil izdan dne 20.06.2003 in postal pravnomočen 30.09.2003.
Ker se je v nadaljevanju postopka izkazalo, da dolžnik pri v predlogu izrecno navedeni organizaciji za plačilni promet (B. C.) nima odprtega računa, je prvostopno sodišče s sklepom z dne 27.05.2004 upnika pozivalo, da mu sporoči naziv in naslov organizacije, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva ali navede novo izvršilno sredstvo, sicer bo sodišče izvršbo ustavilo, kar je s sedaj izpodbijanim sklepom tudi storilo, ker upnik v danem roku svojega izvršilnega predloga ni ustrezno dopolnil.
Takšno pozivanje ter posledično ustavitev predlagane izvršbe na denarna sredstva pa je napačno, saj je prvostopno sodišče pri tem povsem spregledalo določbo III. odstavka 40. člena ZIZ, po kateri mora v primeru, kadar upnik na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, sodišče sámo po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe opraviti poizvedbe o teh podatkih. Navedeno tako pomeni, da upniku v izvršilnem predlogu ni potrebno navesti (niti ene) organizacije za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, niti številke njegovega računa, sodišče pa ga k temu ne more in ne sme pozivati. Ker je v konkretnem primeru to storilo, je zmotno uporabilo navedeno določbo 40. člena ZIZ, zaradi te kršitve pa posledično tudi ni podana pravna podlaga za ustavitev izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
Upnikova pritožba je tako v celoti utemeljena, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo, sklep sodišča prve stopnje pa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).