Appeal allowed; first-instance order for advance payment revoked due to lack of cost assessment reasoning.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče določi višino predujma na podlagi ocene predvidoma nastalih stroškov, ki jo mora tudi ustrezno obrazložiti. Iz sklepa o odmeri predujma morajo biti razvidna merila za določitev predujma in roka za njegovo plačilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora upnik v roku 8 dni plačati predujem za sodnega cenilca v znesku 250.000,00 SIT na račun sodišča številka ....

Zoper takšen sklep se pritožuje upnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter primarno predlaga spremembo sklepa tako, da se upniku naloži v plačilo predujem v znesku 100.000,00 SIT in rok 30 dni. Podredno pa je predlagal razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v nov postopek. Ne strinja se namreč z višino po sodišču prve stopnje določenega predujma, ki je v takšnem znesku izrazito pretiran, saj je v nasprotju s potrebnim obsegom cenitve in njeno zahtevnostjo ter izven vseh meril, ki jih postavlja tarifa za vrednotenje cenilskega dela. Predmet cenitve je stanovanjska hiša s sadovnjakom, manjšo njivo in travnikom, v območju naselitve, sicer pa brez posebnosti. Za plačilo predujma je določen tudi nesorazmerno kratek rok, kar je v nasprotju s pravico do sodnega varstva.

Pritožba je utemeljena.

Predujem se določi s sklepom, ki ga sodišče izda, ko se pojavi potreba po vnaprejšnji založitvi sredstev za določena dejanja. Obveznost plačila predujma za stroške izvršilnih dejanj ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v II. odstavku 38. člena, ki določa, da mora upnik predujem plačati na način, v višini in v roku, ki ga določi sodišče v takšnem sklepu, predpisuje pa tudi sankcijo za neplačilo predujma. Če namreč upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, predujma ne plača, sodišče izvršbo ustavi.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom naložilo upniku, da založi predujem za sodnega cenilca v znesku 250.000,00 SIT in sicer v roku 8 dni, vendar v njem ni navedlo nobenih razlogov o oceni višine stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanj izvršbe (ocenitvijo vrednosti nepremičnin), kar je merilo za določitev višine predujma. Višina predujma se namreč določi na podlagi ocene sodišča predvidoma nastalih stroškov, ki je sodišče prve stopnje ni podalo. Zgolj navedba zakonske dikcije I. odstavka in II. odstavka 38. člena ZIZ pa je za obrazložitev določitve predujma in tudi roka za njegovo plačilo premalo.

Ker torej sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa ni navedlo bistvenih okoliščin za določitev višine predujma in roka za njegovo plačilo, pravilnosti takšne odmere ni mogoče preizkusiti. S tem je prvostopno sodišče bistveno kršilo postopkovne določbe (14. točka II. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), kar narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15.členom ZIZ) in vrnitev zadeve v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti in o predujmu ponovno odločiti, svojo odločitev pa tudi ustrezno obrazložiti, kot izhaja iz razlogov, ki so navedeni zgoraj.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu III. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.