Appeal dismissed: bankruptcy of sole proprietorship extinguishes debts; personal assets excluded from estate prevent post-bankruptcy claims.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker z ZPPSL ni določeno drugače, veljajo tudi za stečaj s.p. iste določbe ZPPSL kot za stečaj pravnih oseb. Zato je razlika med končnima posledicama zaključka stečaja nad s.p. in zaključka stečaja nad pravno osebo samo v tem, da nekdanji s.p., ki je z zaključkom stečaja to prenehal biti, kot fizična oseba še vedno živi. Toda ta okoliščina ga ne sme postaviti v slabši položaj, da bo še po zaključku stečaja moral plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani, niti ne more imeti za posledico boljšega položaja upnikov stečajnega dolžnika - s.p., da bi še po zaključku stečaja lahko zahtevali (dokončno) poplačilo svojih terjatev od nekdanjega s.p.

Tudi pri stečaju s.p. se oblikuje stečajna masa. Vanjo gre vse premoženje, tudi osebno, ki ga ima s.p. ob začetku stečajnega postopka (čl. 5/(1) ZGD), razen tistega, ki je po predpisih o izvršbi izvzeto iz izvršbe (čl. 6 in 104 ZPPSL). Samo to njegovo premoženje spada v stečajno maso in je predmet stečajnega postopka. Ker samo s tem premoženjem s.p., če gre v stečaj, odgovarja za svoje obveznosti, se zato samo iz stečajne mase poplačajo upniki, ki so imeli terjatve nasproti s.p. ob nastanku posledic začetka stečajnega postopka, pa še to le tiste, ki so jih upniki v stečaju pravilno prijavili. Ker so z zaključkom stečaja vse obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnile, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne, zato po razdelitvi stečajne mase in zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev v stečaju niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega s.p. ničesar več zahtevati. Upnik, čigar terjatev ni bila (v celoti) poplačana v stečajnem postopku, tako njenega plačila ne more zahtevati po zaključku stečaja in zunaj stečaja. Zato pa tudi uvedbe in nadaljevanja izvršilnega (oz. pravdnega) postopka ne more (več) predlagati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24.3.2004, opr. št. Ig 03/02100-2 izreklo, da se predlog za izvršbo z dne 22.10.2003 zavrne.

Svojo odločitev je sodišče prve stopnje obrazložilo takole:

"Upnik je predlagal izvršbo zoper dolžnika K. Z., B.ul. ..., C. na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, ki je bil izdan zoper dolžnika K. Z. s.p., B. Z.. Sodišče je na podlagi poizvedb pri D. u. R.S., i. C. ugotovilo, da je dolžnik leta 1996 spremenil dejavnost in začel poslovati kot T. a. H. C.. Nato je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, ki je tekel pod opr. št. St 14/2002 in je bil pravnomočno končan dne 26.02. 2003. Dolžnik je bil zaradi zaključka stečaja izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov (s.p.). Z zaključkom stečajnega postopka nad dolžnikom oziroma z izbrisom iz registra samostojnih podjetnikov je le-ta prenehal obstajati in so ugasnile vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so izvirale iz dejavnosti dolžnika kot samostojnega podjetnika.

Predmetna terjatev izvira iz dejavnosti, ki jo je dolžnik opravljal v okviru samostojne dejavnosti B. Z.. Ker je bil nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom uveden stečajni postopek, ki je tudi že pravnomočno končan, upnik tako ne more realizirati nobenih pravic do dolžnika, ki kot samostojni podjetnik ne obstaja več, oziroma dolžnik ne more biti stranka v postopku. Upnik tudi ne more več voditi izvršbe zoper dolžnika kot fizično osebo na njegovo osebno premoženje zaradi izterjave terjatve, ki izvira iz gospodarske dejavnosti, ki jo je dolžnik opravljal kot samostojni podjetnik. Zato je sodišče v skladu z 81. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter na temelju 76. čl. ZIZ sklenilo, kot je v izreku tega sklepa."

Upnik z dne 2.4.2004 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti "iz vseh pritožbenih razlogov". Pritožbenemu sodišču predlaga, da "izpodbijani sklep razveljavi in izda predlagani sklep o izvršbi, obenem pa dolžniku naloži v plačilo stroške tega pritožbenega postopka".

V obrazložitvi pritožbe upnik navaja:

"Iz podane obrazložitve, zlasti pa iz predpisov oziroma določil predpisov na katere sodišče opre svojo odločitev, upnik ne razbere in ne razume utemeljenosti zavrnitve predloga.Predlog za izvršbo je bil vložen zoper fizično osebo Z. K. ne zoper Z.K. kot samostojno podjetnico, kar je sodišče očitno spregledalo, sicer tega ne bi navajalo v obrazložitvi svoje odločbe niti ne bi zadevo opredelilo kot gospodarsko izvršbo (Ig).Dolžnica je bila v preteklosti samostojna podjetnica in dolg med strankama dejansko izhaja iz tistega obdobja ter iz dolžnikovega opravljanja gospodarske dejavnosti, vendar pa je bila dolžnica kot samostojna podjetnica po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku izbrisana iz registra sam ostojnih podjetnikov.

Upnik svoj zahtevek opira na dejstvo, da podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem; 4. člen v povezavi s 7. odst. 1. člena ZGD (Zakona o gospodarskih družbah) ter dejstvom, da je upnik prijavil svojo terjatev v stečajnem postopku zoper K. Z., s.p., T. a. "H. C.", ki se je pred Okrožnim sodiščem v Celju vodil pod opr. št. St 14/2002 in ki je bil zaključen s sklepom z dne 13.2.2003. Ne iz Zakona o gospodarskih družbah in ne iz Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) upnik ne razbere, da bi bil dolžnik, ki za obveznost odgovarja z vsem svojim premoženjem, z izvedbo stečajnega postopka odrešen teh obveznosti. ZPPSL v svojem 6. členu določa le, da ne more biti zaobseženo tisto premoženje, stvari in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe.

Smisel osebne odgovornosti je ravno v tem, da dolžnik odgovarja tudi z vsem svojim premoženjem, ne pa da ustvari dolgove in se potem poplačilu le-teh izogne s stečajnim postopkom."

Na pritožbenih stroških upnik priglaša: "sodne takse"; "sestava pritožbe 500 točk"; "poročilo stranki 10 točk"; "poštnina 256,00 SIT"; "20% DDV".

Pritožba ni utemeljena.

Okrožno sodišče v Celju je s sklepom z dne 13.2.2003, opr. št. St 14/2002 (pravnomočnim z dnem 26.2.2003) izreklo, (1.) da se stečajni postopek nad dolžnikom: Z. K. s.p., T. a. "H. C.", K. t. ..., C. (matična številka ...) zaključi v skladu z dol. čl. 169 ZPPSL, (2.) da se odredi objava sklepa na njegovi oglasni deski in v U. l. R. S. ter (3.) da se po pravnomočnosti sklepa odredi izbris stečajnega dolžnika iz pristojnega registra samostojnih podjetnikov.

Ker z ZPPSL ni določeno drugače, veljajo tudi za stečaj s.p. iste določbe ZPPSL kot za stečaj pravnih oseb. Zato je razlika med končnima posledicama zaključka stečaja nad s.p. in zaključka stečaja nad pravno osebo samo v tem, da nekdanji s.p., ki je z zaključkom stečaja to prenehal biti, kot fizična oseba še vedno živi. Toda ta okoliščina ga ne sme postaviti v slabši položaj, da bo še po zaključku stečaja moral plačevati dolgove, ki v stečaju niso bili v celoti poravnani, niti ne more imeti za posledico boljšega položaja upnikov stečajnega dolžnika - s.p., da bi še po zaključku stečaja lahko zahtevali (dokončno) poplačilo svojih terjatev od nekdanjega s.p.

Tudi pri stečaju s.p. se oblikuje stečajna masa. Vanjo gre vse premoženje, tudi osebno, ki ga ima s.p. ob začetku stečajnega postopka (čl. 5/(1) ZGD), razen tistega, ki je po predpisih o izvršbi izvzeto iz izvršbe (čl. 6 in 104 ZPPSL). Samo to njegovo premoženje spada v stečajno maso in je predmet stečajnega postopka. Ker samo s tem premoženjem s.p., če gre v stečaj, odgovarja za svoje obveznosti, se zato samo iz stečajne mase poplačajo upniki, ki so imeli terjatve nasproti s.p. ob nastanku posledic začetka stečajnega postopka, pa še to le tiste, ki so jih upniki v stečaju pravilno prijavili. Ker so z zaključkom stečaja vse obveznosti s.p., ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v celoti ugasnile, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne, zato po razdelitvi stečajne mase in zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev v stečaju niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega s.p. ničesar več zahtevati. Upnik, čigar terjatev ni bila (v celoti) poplačana v stečajnem postopku, tako njenega plačila ne more zahtevati po zaključku stečaja in zunaj stečaja. Zato pa tudi uvedbe in nadaljevanja izvršilnega (oz. pravdnega) postopka ne more (več) predlagati.

Po povedanem je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje izdan pravilno.

Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (čl. 15 ZIZ v zv. s čl. 365/tč. 2, 366 in 353 ZPP).