Appeal allowed: First instance court wrongly denied creditor's fee waiver request due to incorrect legal interpretation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance judgment, ordering the case to be retried. The creditor argued that the lower court incorrectly applied the law by refusing a fee waiver request submitted after the execution report was received. The court ruled that the first instance judge erred in interpreting the statute, thereby unlawfully restricting the creditor's right to request fee waivers once costs became known.
Legislator headnote
AI generatedII. odstavek 168. člena ZPP; 293. člen ZIZ: The creditor has the right to request a waiver of execution costs after becoming aware of them, and the first instance court must substantively evaluate such requests rather than dismissing them based on a narrow interpretation of the timing.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.
[JEDRO]
V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče z napačno interpretacijo II. odstavka 168. člena ZPP kratilo upnikovo pravico, do predloga oprostitev plačila stroškov postopka, saj upnik dejansko ni imel možnosti prej predlagati oprostitve plačila stroškov, ker mu ni bilo znano, da so le-ti nastali.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom upnika ni oprostilo plačila za delo in stroškov izvršitelja v znesku 193.236,00 SIT.
Proti takšnemu sklepu se je smiselno iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil upnik. V pritožbi je navedel, da se ne strinja s pravnim razlogovanjem II. odstavka 168. člena ZPP prvostopnega sodišča, saj je ta določba posledica ustavno zajamčene pravice do sodnega varstva, ki pa ne sme biti odvisna od finančnih zmožnosti posameznika. Zato je ni mogoče vezati na pravilnost ocene sodišča o pričakovani ceni storitve izvršitelja. Če bi bilo temu tako, bi moralo sodišče s svojo oceno stroškov po pritožnikovem mnenju vezati izvršitelja, ne pa razliko v nastalih stroških naložiti v plačilo upniku, ki bi se v takem primeru vodenju izvršilnega postopka z rubežem premičnin, odrekel. Predlagal je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da upnika v celoti oprosti plačila stroškov izvršitelja ali pa, da ga razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 16. 12. 2003 upnika oprostilo plačila varščine za delo izvršitelja in varščino v znesku 60.000,00 SIT na račun prehodnih sodnih pologov nakazalo iz proračunskih sredstev. Upnik je nato po prejemu izvršiteljevega obračuna in po prejemu sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 21. 5. 2004, ki je bil s sklepom sodišča druge stopnje opr. št. Cp 1429/2004 z dne 30. 9. 2004 razveljavljen, dne 7. 6. 2004 v pritožbi zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje prosil za oprostitev plačila stroškov postopka ter navedel, da je njegova zahteva za oprostitev plačila stroškov postopka pravočasno podana, saj so stroški postopka znani šele sedaj. Sodišče prve stopnje je štelo upnikov predlog, da ga sodišče oprosti plačila za delo in stroškov izvršitelja, za neutemeljen, zato upnika ni oprostilo plačila teh stroškov. Po presoji prvostopnega sodišča je II. odstavek 168. člena ZPP pravna podlaga za oprostitev plačila varščine za delo izvršitelja, ne pa tudi plačila dokončnih stroškov izvršitelja, če ti presegajo znesek varščine, saj se oprostitev stroškov postopka po II. odstavku 168. člena ZPP nanaša samo na sodne takse in predujem, ki ga je stranka dolžna predhodno nositi sama. Zato upnika ni oprostilo plačila razlike med zneskom varščine in zneskom izvršiteljevih stroškov po obračunu v višini 193.236,00 SIT, ampak mu je ta znesek v skladu s I. odstavkom 38. člena ZIZ naložilo v plačilo.
V II. odstavku 168. člena ZPP, ki se v skladu s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku, je določeno, da oprostitev stroškov postopka obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov. 293. člen ZIZ pa določa, da so stroški izvršitelja izvršilni stroški. Po I. odstavku 38. člena ZIZ je upnik dolžan najprej plačati izvršilne stroške. Pri tem pa sodišče druge stopnje izpostavlja, da ZPP nikjer ne določa, do kdaj lahko stranka med postopkom predlaga oprostitev plačila stroškov postopka.
V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče z napačno interpretacijo II. odstavka 168. člena ZPP kratilo upnikovo pravico, da predlaga oprostitev plačila stroškov postopka, saj upnik dejansko ni imel možnosti prej predlagati oprostitve plačila stroškov, ker mu ni bilo znano, da so le-ti nastali. Dejstvo, da je izvršiteljev obračun dokončen, še ne pomeni, da upnik ne more predlagati oprostitve plačila stroškov, prav tako pa so v skladu z 293. členom izvršiteljevi stroški stroški izvršilnega postopka, zato lahko ob smiselni uporabi določb ZPP o oprostitvi stroškov postopka upnik predlaga sodišču, da ga oprosti plačila tudi teh stroškov. Glede na to, da je sodišče v tej zadevi upnika že oprostilo plačila varščine za delo izvršitelja, glede katere je sodišču predlagal oprostitev plačila po prejemu izvršiteljevega poziva za plačilo le-te, upnik pa do prejema izvršiteljevega obračuna ni vedel, da bodo izvršiteljevi stroški višji od zneska varščine, sodišče druge stopnje šteje, da je bil upnikov predlog za oprostitev plačila stroškov postopka pravočasen, saj je predlog podal takoj, ko je izvedel, da stroški izvršitelja presegajo znesek varščine, to je po prejemu izvršiteljevega obračuna dne 31. 5. 2004. Prvostopno sodišče bi moralo vsebinsko odločiti o tem predlogu ter ugotoviti, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila teh stroškov.
Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi upnika v celoti ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri tem pa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).
Izrek o pritožbenih stroških odpade, ker jih upnik ni priglasil.