Appeal allowed: Court reversed first instance for misinterpreting ZPP suspension rules regarding party requests.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišče prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

ZPP, ki je začel veljati 14.7.1999 je glede predloga za nadaljevanje postopka prinesel spremembo od ureditve po ZPP/77. Prej je bilo v čl. 217/2 določeno, da stranka prej, preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, ne more predlagati nadaljevanja postopka. Po spremenjeni določbi 2. odst. 210. čl., pa lahko stranka predlaga nadaljevanje pred pretekom 3 mesecev, vendar pa se postopek pred pretekom 3 mesecev ne sme nadaljevati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za nadaljevanje postopka iz razlogov, ker je tožeča stranka predlagala nadaljevanje postopka pred potekom treh mesecev od dneva mirovanja. Zato je štelo, da je po 210. čl. ZPP takšen predlog preuranjen.

Tožnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog nepravilne uporabe Zakona o pravdnem postopku. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno razlagalo II. odst. 210. čl. ZPP/99, saj iz te določbe ne izhaja, da stranka ne more predlagati nadaljevanje postopka pred potekom trimesečnega roka, ampak, da se postopek ne more nadaljevati, preden ne potečejo trije meseci od dneva, ko je nastopilo mirovanje. Iz tega pa izhaja, da stranka lahko predlaga nadaljevanje tudi že pred pretekom trimesečnega roka. Trimesečni rok je določen za sodišče in ne za stranko. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep razveljavi in naloži sodišču prve stopnje, da nadaljuje postopek.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe 209., 210. in 207. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki velja od 14.07.1999. Po Zakonu o pravdnem postopku iz 1977. leta je bilo v II. odst. 217. čl. določeno, da stranka prej, preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje ne more predlagati nadaljevanja postopka. Vendar je ZPP, ki je začel veljati 14.07.1999 prinesel spremembo, saj je v II. odst. 210. čl. določeno, da postopek miruje, dokler kakšna stranka ne predlaga, naj se nadaljuje. Preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, se postopek ne more nadaljevati.

Pritožnica pravilno opozarja na to, da po sedanji določbi II. odst. 210. čl. stranka lahko predlaga nadaljevanje postopka pred pretekom treh mesecev, postopek pa se pred pretekom treh mesecev ne sme oz. ne more nadaljevati. 210. čl. v I. odst. namreč določa, da kadar postopek miruje, nastanejo iste pravne posledice, kakor če se postopek prekine, le da ne prenehajo teči z zakonom določeni roki. Pravne posledice pri prekinitvi postopka, in torej tudi pri mirovanju, so določene v 207. čl., ki v II. odst. določa, da dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Pravdna dejanja, ki jih opravi ena stranka medtem ko traja prekinitev postopka, nimajo nasproti drugi stranki nobenega pravnega učinka. Njihov učinek se začne šele, ko se postopek nadaljuje. Torej tudi iz te določbe ne izhaja, da stranka ne bi smela predlagati nadaljevanje postopka v času, ko je postopek še miroval, pač pa le, da takšna izjava začne veljati, ko se postopek nadaljuje. Zato je sodišče napačno zavrnilo predlog tožeče stranke za nadaljevanje postopka. Postopek je miroval od 25.03.2004, stranka pa je predlagala nadaljevanje postopka z vlogo, ki jo je vložila 16.06.2004, trimesečni rok pa je pretekel 25.06.2004. Tožeča stranka je predlagala mirovanje znotraj roka štirih mesecev, zato je njen predlog pravočasen in je sodišče dolžno izdati sklep o nadaljevanju postopka.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbe zakona o pravdnem postopku, ki urejajo mirovanje postopka, zato je bilo potrebno sklep sodišče prve stopnje v skladu z določbo 365. in 354. čl. ZPP razveljaviti.