Appeal court dismisses generic breach claims and remands case for specific factual pleading under ZPP.

1.Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi dajatveni del

sodbe sodišča prve stopnje (1. in 3. točka izreka).

2.Pritožbi tožeče stranke se ugodi, razveljavi se zavrnilni del

izpodbijane sodbe (2. točka izreka) in se zadeva vrne sodišču prve

stopnje v tem obsegu v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišče prve stopnje, da so

omenjene trditve presplošne. Presplošne so zato, ker ne omogočajo

konkretne opredelitve očitka ali konkretnih opredelitev očitkov

kršitve pogodbe (iz priloženih listin bi sledilo, da bi lahko šlo za

večkratno kršenje pogodbe). Iz povzetih trditev tako ni moč razbrati,

na kateri historični dogodek ali na katere historične dogodke se

tožbeni zahtevek nanaša. Konkretni življenjski primer ali primeri

namreč niso niti časovno niti krajevno opredeljeni, prav tako pa ni

konkretizirana škoda, ki naj bi iz posamezne kršitve pogodbe

izhajala. Sama pritožnica še v pritožbi poudarja, da je škodo

konkretizirala v računih. Denarni (generični) odškodninski tožbeni

zahtevek zato ni individualiziran. Ker splošni očitki kršitev niso

umeščeni v dejstveni kompleks, ki opredeljuje obravnavani historični

dogodek ali obravnavane historične dogodke, tožbeni zahtevek po

prepričanju pritožbenega sodišča ni določen (prim. 1. odst. 180. čl.

ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo:

"1.Sklep o izvršbi ostane v veljavi v 1. točki izreka za glavnico v

višini 1.269.662,64 SIT in za zakonske zamudne obresti:

-od zneska 61.391,45 SIT od dne 9.3.2003 do plačila,

-od zneska 1.208.271,19 SIT od dne 8.6.2003 do plačila,

ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 41.800,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.12.2003 do plačila.

2.V preostalem delu, t.j. v 1. točki izreka za glavnico v višini

614.079,36 SIT in za zakonske zamudne obresti:

-od zneska 61.391,45 SIT od dne 8.3.2003 do dne 9.3.2003,

-od zneska 1.208.271,19 SIT od dne 7.6.2003 do dne 8.6.2003,

-od zneska 66.045,36 SIT od dne 7.5.2003 do plačila,

-od zneska 85.230,00 SIT od dne 14.5.2003 do plačila,

-od zneska 27.053,06 SIT od dne 18.6.2003 do plačila,

-od zneska 147.675,11 SIT od dne 29.6.2003 do plačila,

-od zneska 153.081,02 SIT od dne 4.7.2003 do plačila,

-od zneska 2.194,08 SIT od dne 7.8.2003 do plačila,

-od zneska 121.717,46 SIT od dne 14.11.2003 do plačila,

-od zneska 11.083,27 SIT od dne 30.10.2003 do plačila

ter v 3. točki izreka za izvršilne stroške v višini 4.840,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 19.12.2003 do plačila,

se navedeni sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne.

3.Tožena stranka mora v roku 15 dni povrniti tožeči stranki njene

nadaljnje pravdne stroške v znesku 69.944,00 SIT."

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlagata pravočasni pritožbi tožeča

stranka in tožena stranka. Prva v pritožbi uveljavlja pritožbeni

razlog zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja, druga pa poleg teh dveh razlogov še

pritožbeni razlog bistvene kršitve določb ZPP. Pritožbenemu sodišču

predlaga naj izpodbijani del sodbe spremeni, ali pa naj ga razveljavi

in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Ne tožeča, ne tožena stranka na pritožbo nasprotne stranke nista

odgovorili.

1.K pritožbi tožeče stranke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema trditve, da je v postopku pred sodiščem

prve stopnje tožeča stranka navedla, da se količina blaga, ki jo je

tožena stranka prevzela od tožeče stranke, ni ujemala s količino

blaga, ki jo je tožena stranka dostavila strankam tožeče stranke.

Prav tako drži, da je tožeča stranka toženi stranki očitala, da

slednja ni dostavljala blaga strankam tožeče stranke po navodilih in

zahtevah tožeče stranke ter da je ravnala v nasprotju s pogodbo.

Enako velja za pritožbene trditve, da si je tožena stranka po

trditvah tožeče stranke določene količine blaga samovoljno zadržala

za sebe in da ga je naprej prodajala kot svoje blago. Vendar pa ne

sprejema trditev vlagateljice pritožbe, da je s temi očitki navedla

vsa pravno pomembna dejstva. Že sama tožeča stranka glede višine

škode v pritožbi trdi, da je le-to konkretizirala v predloženih

računih.

Trditve, ki jih tožeča stranka ponavlja v pritožbi, so tudi po

razumevanju pritožbenega sodišča (pre)splošne za opis očitka kršitve

pogodbe. Iz povzetih trditev namreč ni moč izluščiti konkretnega

življenskega primera, ki naj bi utemeljeval poslovno odškodninsko

odgovornost tožene stranke. Konkretni življenski primer namreč ni

niti časovno, niti krajevno opredeljen, prav tako pa ni

konkretizirana škoda, ki naj bi iz posamezne kršitve pogodbe

izhajala. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožbeni zahtevek ni

določen le glede opredelitve škodnih dogodkov temveč je enaka

pomanjkljivost podana tudi glede višine vtoževane škode. Sama

pritožnica namreč še v pritožbi poudarja, da je škodo konkretizirala

v računih. In ker se s tožbo lahko zahteva le pravno varstvo

konkretne vsebine, je jasno, da je njen bistven element določen (ali

vsaj določljiv) zahtevek (1. odstavek 180. člena ZPP). Tak pa je le

tedaj, ko je konkreten in vsestransko določen, ali (vsaj določljiv),

torej določen tudi v pogledu dejstvenega kompleksa, na katerega

podlagi zahteva tožeča stranka s tožbenim predlogom izraženo pravno

posledico, in ki je odločilen za identifikacijo vsebine tožbenega

zahtevka (tožbeni temelj) (Jan Zobec, Pravdni postopek: nesklepčnost

tožbe in zamudna sodba, Pravna praksa, št. 18/2002).

Iz doslej razloženega sledi, da je po prepričanju pritožbenega

sodišča tožba v obravnavanem gospodarskem sporu nesposobna za

obravnavanje. Zato bi moralo sodišče prve stopnje izpeljati postopek

po 108. členu ZPP. Ker tega ni storilo, nedoločen tožbeni zahtevek pa

je meritorno obravnavalo (in tožbeni zahtevek zavrnilo), gre smiselno

enak očitek izpodbijani sodbi. Podana je absolutna bistvena kršitev

iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni

razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato

izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu moralo razveljaviti, in zadevo

vrniti v nov postopek sodišču prve stopnje. Pritožbeno sodišče še

dodaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni razvidno, na kateri

sklop dejstev, ki opredeljujejo konkreten življenski dogodek se

izpodbijana sodba nanaša. To pa pomeni, da pri izpodbijani sodbi ni

moč opredeliti objektivnih meja pravnomočnosti.

V novem postopku bo moralo sodišče opisano pomanjkljivost odpraviti.

To bo storilo tako, da bo tožbo vrnilo tožeči stranki v popravo po

108. členu ZPP. V sklepu naj sodišče prve stopnje tožečo stranko

pozove, da naj konkretizira splošno postavljene očitke toženi stranki

tako, da bo iz njih razvidna konkretna kršitev pogodbe opredeljena

tako krajevno kot časovno. Poleg tega naj tožečo stranko pozove še k

konkretizaciji škode, ki naj bi izvirala iz posamičnega škodnega

dogodka k pritožbi tožene stranke.

2. K pritožbi tožene stranke

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje res ni upoštevalo 3. točke aneksa k pogodbi o

medsebojnem sodelovanju (v prilogi A 13, v nadaljevanju aneks).

Vendar omenjene točke aneska ne gre razumeti kot prenovitve pogodbe o

medsebojnem sodelovanju (prim. 323. člen OZ in naslednji). Ta del

Aneksa pritožbeno sodišče zato razume kot dogovor o nadomestni

izpolnitvi, to je kot dogovor iz solucijske faze njunega pogodbenega

razmerja. Pogodba o nadomestni izpolnitvi pa je realni kontrakt (283.

člen OZ). To pomeni, da bi denarna obveznost tožene stranke -

prenehala šele, če bi tožena stranka opravila storitve. Da bi jih,

tožena stranka ni zatrjevala. Sam dogovor v 3. točki Aneksa pa glede

na obrazloženo, tudi ne more vplivati na dolžnost plačila za naročeno

in prejeto blago.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlog tako ni podan. Ker niso podani

niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti

(2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče o dajatvenemu

delu sodbe odločilo, kot je razvidno iz izreka sodbe (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče dodaja še, da na nekonkretizirano trditev o

postopkovnih kršitvah ne more konkretno odgovoriti.