Appeal dismissed because the defendant ceased to exist due to bankruptcy with no legal successor to continue the proceedings.

Pritožba se zavrže.

Zahteva za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrže.

[JEDRO]

Zaradi prenehanja kot posledice stečaja tožena stranka tudi nima

pravnega naslednika, ki bi lahko prevzel pravdo. Zato ne pride v

poštev uporaba določbe 3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP o

prekinitvi postopka (ki bi bila nesmiselna, saj se postopek nikoli ne

bi mogel nadaljevati).

Sposobnost biti stranka je torej procesna predpostavka, ki mora biti

podana v vseh fazah postopka. Za postopek s pritožbo kot rednim

pravnim sredstvom to pomeni, da mora ta procesna predpostavka

obstajati ves čas, od njene vložitve do odločitve pritožbenega

sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3.

točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. odstavek izreka).

Sklenilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni

povrniti pravdne stroške v višini 21.900,00 SIT.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh

pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, naj pritožbi

ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve

stopnje v novo sojenje. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

Iz podatkov informatizirane baze sodnega registra sledi, da je bila

tožena stranka dne 3.12.2003 izbrisana iz sodnega registra. Podlaga

izbrisu je bil sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28.10.2003 o

izbrisu družbe iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega

postopka, ki je postal pravnomočen dne 14.11.2003. Z dnem vpisa tega

sklepa v sodni register je tako tožena stranka prenehala (2. odstavek

171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji).

Zaradi prenehanja kot posledice stečaja tožena stranka tudi nima

pravnega naslednika, ki bi lahko prevzel pravdo. Zato ne pride v

poštev uporaba določbe 3. ali 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP o

prekinitvi postopka (ki bi bila nesmiselna, saj se postopek nikoli ne

bi mogel nadaljevati).

Nastala je situacija, ko je tožena stranka izgubila sposobnost biti

stranka, na kar mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni

dolžnosti (80. člen ZPP). Sposobnost biti stranka je torej procesna

predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazeh postopka. Za postopek

s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom to pomeni, da mora ta

procesna predpostavka obstajati ves čas, od njene vložitve do

odločitve pritožbenega sodišča. Če v tem času pride do tega, da

navedene procesne predpostavke zaradi prenehanja pravdne stranke brez

pravnega nasledstva ni več, in se torej te pomanjkljivosti ne da

odpraviti (primerjaj 5. odstavek 81. člena ZPP) nastane situacija, ko

pritožnik nima več pravnega interesa za pritožbo. Pritožba je postala

nedovoljena (3. odstavek 343. člena ZPP).

Sodišče druge stopnje je, ker tega ni storilo sodišče prve stopnje,

zavrglo nedovoljeno pritožbo (352. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP.

Zaradi zavrženja pritožbe iz omenjenih razlogov pritožbeno sodišče ni

moglo odločati o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov

pritožbenega postopka. Zato je enako kot pritožbo zavrglo tudi

predlog tožeče stranke za povrnitev pritožbenih stroškov.