Appeal allowed; bankruptcy court must issue transfer order before deleting mortgage rights in bankruptcy proceedings.

Pritožbam se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

[JEDRO]

Za opravo postopka izbrisa ugaslih zastavnih pravic pri

zemljiškoknjižnem sodišču je treba tudi v stečajnem postopku

predhodno izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Ker ZPPSL o

takšnem sklepu nima določb, je treba analogno uporabiti ustrezne

določbe ZIZ.

Takšen sklep izda sodišče (stečajni senat) po uradni dolžnosti, ko so

izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo. Ni torej potrebno, da bi izdajo

takšnega sklepa predlagale stranke ali udeleženci postopka, npr.

kupec. Morebitne predloge je zato treba šteti samo za pobude za

izdajo takšnega sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 16.8.2005 je sodišče prve stopnje predlog družbe G.G.

d.d., Ljubljana, za odreditev izbrisa zastavnih pravic in realnih

bremen na parcelah 308/14, 304/13, 303/20, 304/22, 304/23, 304/25,

303/21, 3030/22 (pravilno: 303/22), 3030/23 (pravilno: 303/23),

304/6, 304/11, 304/16, 304/21, 308/33 ter delu par. št. 308/27 in

parc. št. 308/26, vpisanih v vl. št. 784 k.o. M., in podrejeni

predlog, naj se stečajni upraviteljici naloži zagotovitev parcelacije

parc. št. 308/27 in 308/26, zavrnilo kot neutemeljen.

S popravnim sklepom z dne 20.9.2005 pa je sodišče prve stopnje

popravilo del besedila v obrazložitvi zgoraj povzetega sklepa.

Zoper sklep z dne 16.8.2005 sta družba G.G.d.d., Ljubljana,in upnik X

BANKA,d.d., vložili pravočasni pritožbi.

Pritožnik G.G., d.d., uveljavlja vse pritožbene razloge. Graja zlasti

stališče prvostopenjskega sodišča, da je bila pogodba o prodaji dela

projekta Z.G. z dne 10.10.2003 sklenjena po principih, ki veljajo za

prodajo pravne osebe v stečaju. Sklicuje se na 1. odst. 155. člena

Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in trdi,

da je kupljeno premoženje s trenutkom plačila kupnine postalo prosto

vseh zastavnih pravic in realnih bremen. Pojasnjuje razloge za

podrejeni predlog. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani

sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, podrejeno pa, da ga

razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tudi pritožnik X BANKA d.d. uveljavlja vse pritožbene razloge.

Navaja, da izkazuje pravni interes za vložitev pritožbe s tem, da mu

prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa nalaga

določena bremena, ki se jih ni zavezal prevzeti. Te razloge graja

zlasti glede nerešene plombe pod Dn. št. y. Predlaga, da sodišče

druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu družbe

G.G. d.d. ugodi, razen glede izbrisa hipotek X BANKE d.d., podrejeno

pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek.

Zoper popravni sklep z dne 20.9.2005 se je izrecno pritožil samo

G.G.d.d. V pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene

kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da izpodbijani sklep ni

popravni sklep v smislu 328. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP),

temveč poprava obrazložitve sodbe (pravilno: sklepa), s katero se je

prvostopenjsko sodišče vsebinsko opredelilo do pritožbenih navedb

obeh pritožnikov zoper sklep z dne 16.8.2005. Predlaga, da sodišče

druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbe so utemeljene.

Sodišče druge stopnje najprej pojasnjuje, da imata pravni interes za

vložitev pritožbe oba pritožnika: G.G. d.d. kot kupec dela

dolžnikovega premoženja (ne torej kot predlagatelj izbrisa zastavnih

pravic in realnih bremen), X BANKA d.d. pa kot stečajni upnik (ne

torej iz v njegovi pritožbi navedenih razlogov). Njun pravni interes

je v tem, da se po prodaji dela projekta Z.G.postopek izvede v skladu

z zakonskimi določbami (o tem podrobneje v nadaljevanju).

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9.10.2003 dovolilo prodajo

dela podjetja stečajnega dolžnika, in sicer del projekta Z.G, ki

obsega v sklepu navedena nezazidana stavbna zemljišča in nedokončana

stanovanja, kupcu G.I. d.d.(pravnemu predniku družbe G.G.d.d.), za

ceno 577.566,00 EUR v tolarski protivrednosti in z neposredno pogodbo

pod prodajnimi pogoji, navedenimi v osnutku pogodbe, ki je sestavni

del sklepa o dovolitvi prodaje. Neposredna pogodba je bila nato

sklenjena dne 10.10.2003.

Potem ko je kupec plačal kupnino, bi na podlagi 1. odst.155. člena

ZPPSL na prodani stvari morale praviloma prenehati vse zastavne

pravice in realna bremena. Praviloma zato, ker obstaja z zakonom

predvidena možnost, da - kot bo to obrazloženo pozneje - nekatere od

njih tudi ostanejo. Postopek za izbris ugaslih zastavnih pravic in

bremen je urejen z določbami Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Tako

je v 1. odst. 96. člena ZZK-1 določeno, da se za odločanje o vpisih

na podlagi sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu

smiselno uporabljajo določbe 89. člena tega zakona. Ta pa vsebuje med

drugim naslednje določbe:

- da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega

sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki

mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o

vknjižbi lastninske pravice v korist kupca (1. odstavek);

- da zemljiškoknjižno sodišče, če na podlagi pravnomočnega sklepa o

izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v

korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris vseh

vknjiženih oziroma predznamovanih hipotek, če ni v sklepu o

izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic

ostanejo (2. odstavek, 2. točka).

Iz teh določb je razvidno, da je treba za opravo postopka pri

zemljiškoknjižnem sodišču tudi v stečajnem postopku (tako kot v

izvršilnem postopku) predhodno izdati sklep o izročitvi nepremičnine

kupcu. Ker ZPPSL o takšnem sklepu nima določb, je treba analogno

uporabiti ustrezne določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta

v 1. odst. 192. člena določa, da sodišče po pravnomočnosti sklepa o

domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči

kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj

lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in

bremena, za katere je to določeno v sklepu o domiku (prim. tudi 209.

člen ZIZ).

Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu s takšno vsebino je torej treba

izdati tudi v stečajnem postopku. Pri tem ostaja sicer odprto

vprašanje, ali je pred tem treba izdati tudi sklep o domiku (o tem so

v pravni teoriji različna stališča), vendar sodišče druge stopnje

meni, da to vprašanje za odločitev v tej zadevi ni bistveno. Nobenega

dvoma pa ni, da je treba s sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu

najprej odrediti vpis lastninske pravice v korist kupca, nato pa

odrediti še izbris vpisanih pravic in realnih bremen na prodani

stvari. Pri tem pa se postavlja vprašanje, katere od teh pravic in

realnih bremen morajo biti izrecno navedene v takšnem sklepu: ali

tiste, ki bodo izbrisane, ali tiste, ki bodo ostale vpisane. V tem

pogledu se namreč določbi 1. odst. 192. člena ZIZ in 2. točke 2.

odst. 89. člena ZZK-1 med seboj razlikujeta.

Ob upoštevanju pravila, da poznejši zakon razveljavlja prejšnjega

(lex posterior derogat legi priori), in ker je ZZK-1 poznejši od ZIZ,

je zato treba v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu obvezno navesti

samo tiste zastavne pravice (hipoteke) in realna bremena, ki bodo

ostala vpisana tudi po vpisu lastninske pravice v korist kupca, saj

bo izbris vseh ostalih tovrstnih pravic dovolilo zemljiškoknjižno

sodišče po uradni dolžnosti. Kljub temu pa sodišče druge stopnje

meni, da bi takšen sklep zaradi preglednosti lahko vseboval tudi

tiste pravice, ki bodo izbrisane, in takšno rešitev kot primerno

priporoča.

Kot je bilo že povedano, ZPPSL o sklepu o izročitvi nepremičnine

kupcu nima določb in je zato treba uporabiti ustrezne določbe ZIZ. Iz

teh (npr. iz 192. člena ZIZ) pa izhaja, da izda sodišče takšen sklep

po uradni dolžnosti, ko so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo. Ni

torej potrebno, da bi izdajo takšnega sklepa predlagale stranke ali

udeleženci postopka, npr. kupec. Morebitne predloge je zato treba

šteti samo za pobude za izdajo takšnega sklepa. V zvezi s tem je

treba tudi pojasniti, da ni vsaka vloga, ki je poimenovana kot

"predlog", tudi v resnici takšen procesni akt, o katerem bi moralo

sodišče odločiti oziroma o tem izdati odločbo (sklep). Iz vsakega

predloga mora namreč izhajati potreba po pravnem varstvu. Če pa je

izdaja kakšne odločbe predvidena že po uradni dolžnosti, formalen

predlog ni potreben (kar seveda ne izključuje pobude za izdajo

odločbe).

Tako je tudi v obravnavani zadevi, saj bi prvostopenjsko sodišče

moralo izdati sklep o izročitvi nepremičnine kupcu v vsakem primeru,

pa če bi to kdo to predlagal ali ne. Morebiten sklep o takšnem

"predlogu" pa tudi že zaradi svoje vsebine ne more nadomestiti sklepa

o izročitvi nepremičnine kupcu. Tako npr. odločitve o tem, katere

zastavne pravice (hipoteke) ostanejo vpisane, ne more nadomestiti

zavrnitev "predloga" za izbris posameznih zastavnih pravic (hipotek).

Iz navedenega izhaja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je o

"predlogu" družbe G.G. d.d. odločilo, namesto da bi ga štelo le za

pobudo za izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ni uporabilo

že navedenih zakonskih določb ZZK-1 in ZIZ. Zato je sodišče druge

stopnje na podlagi pooblastila iz 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZPPSL oba izpodbijana sklepa razveljavilo.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje, če bodo za to

izpolnjeni pogoji, po uradni dolžnosti izdati sklep o izročitvi

nepremičnine kupcu v skladu z že navedenimi zakonskimi določbami.