Appeal allowed; claim dismissed for indeterminate joinder of successors violating procedural rules.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi v 3. in 4. točki

izreka in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je deljiva

obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene stranke,

bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo sklenilo, da se

prekinjen postopek nadaljuje z dnem 12.3.2002 (1. točka izreka).

Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 99/5454 z

dne 22.7.1999 je razveljavilo v 1. točki izreka (2. točka izreka). V

delu odločbe, ki predstavlja sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo,

da sta toženi stranki dolžni tožeči stranki plačati znesek 250.973,20

SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.6.1999 do plačila in ji

povrniti izvršilne stroške v višini 34.984,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 20.7.1999 do plačila ter nadaljnje pravdne

stroške v višini 69.450,00 SIT, vse v 15 dneh (3. točka izreka).

Ugotovilo je tudi, da v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke v

višini 250.973,20 SIT ne obstaja (4. točka izreka).

Zoper sodbo (3. in 4. točka izreka) je pravočasno vložila pritožbo

prvotožena stranka in smiselno zatrjevala kršitve postopka na strani

sodišča prve stopnje in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prvotožena stranka v pritožbi smiselno zatrjuje, da ji v postopku

pred sodiščem prve stopnje ni bila dana možnost obravnavanja pred

sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka po 8.

točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče se s takšnim

očitkom ne strinja. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta se

toženi stranki, ki sta kot družbenika izbrisane družbe R. d.o.o.,

njena univerzalna pravna naslednika, udeležili naroka za glavno

obravnavo dne 12.3.2002 in vztrajali pri ugovornih navedbah tožene

stranke, s čimer sta nedvoumno prevzeli postopek na strani tožene

stranke. Zgolj pavšalno sklicevanje pritožnika na nepoznavanje

pravdnega postopka za zatrjevanje tovrstne kršitve postopka ne

zadostuje.

Pritožbeno sodišče pa je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane

sodbe ugotovilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2.

odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek prvotno

uveljavljala proti toženi stranki R.d.o.o. iz Brezovice pri

Ljubljani. Po prenehanju tožene stranke je tožeča stranka s

pripravljalno vlogo z dne 15.1.2002 predlagala nadaljevanje postopka

zoper toženi stranki J.T. in R.T. kot ustanovitelja izbrisane tožene

stranke. S tem, ko je zahtevek na plačilo denarne terjatve, ki je

deljiva obveznost, uveljavljala zoper več pravnih naslednikov tožene

stranke, bi tožeča stranka morala določno opredeliti na kakšen način

uveljavlja izpolnitev svoje terjatve od toženih strank. Ali

uveljavlja torej solidarno plačilo obveznosti od obeh tožencev, ali

pa sta toženi stranki dolžni izpolniti zgolj vsaka svoj del

obveznosti. S tem, ko je tožeča stranka po spremembi na strani tožene

stranke zgolj vztrajala pri tožbi, ne da bi se opredelila na kakšen

način uveljavlja izpolnitev obveznosti od toženih strank, je postal

tožbeni zahtevek nedoločno opredeljen. Sodišče prve stopnje, ki je

takšnemu tožbenemu zahtevku sledilo, pa je s tem storilo absolutno

bistveno kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP,

saj takšne odločitve ni mogoče preizkusiti. S tem je podan

razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP, kar je

narekovalo odločitev pritožbenega sodišča, kot je razvidna iz izreka

tega sklepa. Ker je odločanje o utemeljenosti pobotnega ugovora

akcesorne narave glede na odločitev o obstoju terjatve tožeče stranke

je odločitev o razveljavitvi sodbe glede utemeljenosti tožbenega

zahtevka tožeče stranke (3. točka izreka izpodbijane sodbe)

narekovala tudi razveljavitev odločitve o ugotovitvi neobstoja v

pobot uveljavljane terjatve tožene stranke (4. točka izreka

izpodbijane sodbe).

Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku moralo glede na

pomanjkljivost v tožbi postopati v skladu z določbo 1. odstavka 108.

člena ZPP in tožečo stranko pozvati, da tožbeni zahtevek določno

opredeli.