Appeal allowed; appeal court quashed first instance judgment due to improper service of summons. The court found the service defective because the notice left with a third party lacked proof of consent.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka se pridržijo za končno odločbo.

[JEDRO]

Glede na čas, ko se je opravljala vročitev tožbe (24.5.2001) je lahko

prišlo do fikcije vročitve tožbe fizični osebi le, če je vročevalec

pustil pri katerem od odraslih družinskih članov gospodinjstva

naslovnika, ali drugi osebi - hišniku ali sosedu, če je v to privolil

ali če se vroča na delovnem mestu naslovniku, osebi, ki je zaposlena

na tistem mestu, če ga hoče sprejeti, pisno sporočilo, naj bo določen

dan ob določeni uri v stanovanju oziroma na svojem delovnem mestu, da

sprejme pisanje. Iz poročila vročevalcem mora biti razvidno, pri

kateri osebi je takšno sporočilo pustil, in če je ta oseba v to

privolila, če je njeno privoljenje potrebno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo dne 27.6.2001 zamudno sodbo, s katero

je naložilo toženi stranki, da je dolžna odstraniti poslovni objekt,

ki se nahaja na delu zemljišča parc. št. 816/10, k.o. G. in da je

dolžna tožeči stranki plačati pravdne stroške.

Tožena stranka je v pritožbenem roku vložila predlog za vrnitev v

prejšnje stanje s predlogom za vročitev tožbe. Ob predlogu za vrnitev

v prejšnje stanje je vložila še odgovor na tožbo. Hkrati pa je tožena

stranka vložila tudi pritožbo zoper zamudno sodbo.

Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo

s sklepom z dne 18.6.2002 in je predložilo pritožbo v reševanje

sodišču druge stopnje.

Tožeči stranki je bila pritožba vročena, odgovora na pritožbo tožeča

stranka ni vložila.

Tožena stranka s pritožbo uveljavlja pritožbeni razlog bistvene

kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da je sodba izdana zoper

subjekt, ki ne obstoji in da tožba toženi stranki ni bila vročena,

saj bi ji morala biti vročena osebno, tožba pa se še vedno nahaja v

spisu in je zato sodišče prve stopnje kršilo 7. in 8. točko 2.

odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožena stranka v tožbi

označena tako, da bi bilo sicer mogoče sklepati, da gre za pravno

osebo - gospodarsko družbo ali pa za fizično osebo L.R., kot imetnika

poslovalnice S. v I.G.. Glede na to, da v sodnem registru, ki je

javna knjiga, ni vpisan noben subjekt z imenom oziroma firmo

S. R. L., je očitno, da je tožeča stranka kot toženo stranko navedla

fizično osebo R. L., ki je očitno imetnik poslovalnice S. v I. G..

Zato pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba izdana zoper subjekt,

ki ne obstoji, oziroma zoper subjekt, ki ni sposoben biti pravdna

stranka, ni utemeljen. Tožena stranka je fizična oseba, ki je po

Zakonu o pravdnem postopku lahko pravdna stranka (1. odstavek 76.

člena ZPP). Zato pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba izdana

zoper subjekt, ki ne obstoji, ne drži.

Pač pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni očitek

v zvezi z nepravilnostjo vročitve tožbe. Tožba je sodno pisanje, ki

ga je treba vročiti osebno (1. odstavek 142. člena ZPP). Kako se

opravi vročitev takega pisanja, je tudi določeno v prej navedeni

zakonski določbi. Vročanje tožbe v tej zadevi je sodišče opravljalo

24.5.2001 in 25.5.2001, torej pred uveljavitvijo Zakona o spremembah

in dopolnitvah ZPP (Ur. l. RS, 96/2002 z dne 14.11.2002), ki je

stopil v veljavo dne 29.11.2002. V času vročanja tožbe je torej

veljalo prvotno besedilo 142. člena ZPP, ki ureja tudi situacijo,

kako se fizičnim osebam vročajo sodne pošiljke, glede katerih je

predpisana osebna vročitev, če tisti, ki se mu mora pošiljka osebno

vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročila. V 3. odstavku

takrat veljavnega 142. člena ZPP je bilo določeno, da mora vročevalec

v takem primeru poizvedeti, kdaj in na katerem mestu bi lahko našlo

naslovnika in mu pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva

ali drugi osebi, navedeni v 1. ali 2. odstavku 140. člena zakona

pisno sporočilo naj bo določenega dne ob določeni uri v stanovanju

oziroma na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Iz poročila o

vročanju vročevalca v tej zadevi pa ni mogoče ugotoviti, kateri osebi

je vročevalec pustil obvestilo po 3. odstavku 142. člena ZPP, niti

tega ne, ali je to bil družinski član naslovnika ali mogoče druga

oseba, kateri se obvestilo lahko pusti in če je ta oseba v to

privolila. Čim pa je podana takšna pomanjkljivost, torej če

vročevalec ni navedel, kateri osebi je pustil navedeno obvestilo, je

to takšna kršitev, v posledici katere vročevalec v tem primeru v

nadaljevanju ni mogel postopati po določbi 141. člena ZPP in zato se

fikcija vročitve ne more šteti za veljavno. To pa pomeni, da tožba

toženi stranki ni bila pravilno vročena in da zato ni bil izpolnjen

pogoj iz 1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe.

S tem pa je prišlo tudi do kršitve 7. točke 2. odstavka 339. člena

ZPP.

Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razvelajviti

in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti storjeno

bistveno kršitev določb pravdnega postopka, pri čemer bo moralo

upoštevati, da je tožena stranka ob predlogu za vrnitev v prejšnje

stanje že vložila tudi odgovor na tožbo, ki se glede na to, da ji

tožba leta 2001 ni bila pravilno vročena, izkaže kot pravočasen.

Ker je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavilo je na

podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP odločitev o pritožbenih stroških

pridržana za končno odločbo.