Slovenian Supreme Court partially allowed appeal correcting inventory damage amount and confirming municipal successor liability.

Reviziji se deloma ugodi in se drugi odstavek sklepa sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi:

V presežku glede zneska 2.586.636,00 Sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.6.1994 dalje do plačila se pritožba zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pravno nasledstvo vseh novih občin je določeno s 100. čl. zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga občinskim svetom ureditev medsebojnih premoženjsko - pravnih razmerij. Vendar upniki in dolžniki prejšnjih občin niso dolžni čakati na končanje postopka po 100. čl. zakona o lokalni samoupravi. Nasproti njim je vsaka od novoustanovljenih občin, pravnih naslednic prejšnje občine, solidarno odgovorna za obveznosti prejšnje občine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora prva nasprotna udeleženka Občina C. plačati predlagatelju D. H. odškodnino v znesku 30.407.023,00 Sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.6.1994 dalje do plačila ter mu povrniti stroške postopka v znesku 67.150,00 Sit. Predlog zoper drugo nasprotno udeleženko Republiko Slovenijo je zavrnilo. Ugotovilo je, da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v C. opr. št. Ko 172/45 predlagatelju zaplenjeno trgovsko podjetje z vso zalogo in inventarjem. Kazenski postopek je bil v letu 1992 obnovljen in nato zaradi umika obtožbe ustavljen. Zato je predlagatelj upravičen do odškodnine na podlagi 145. čl. zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ( v nadaljnjem ZIKS). Ugotovilo je, da je bilo predlagatelju zaplenjeno blago v sedanji vrednosti 27.820.387,00 Sit in inventar v sedanji vrednosti z upoštevanjem amortizacije 2.586.636,00 Sit. Zaplenjeno premoženje je prevzel takratni Okrožni ljudski odbor v C.. Pristojni organi Okrožnega ljudskega odbora so z zaplenjenim premoženjem razpolagali. Prva nasprotna udeleženka Občina C. je njegova pravna naslednica. Zato je glede na določbo 145. čl. ZIKS odgovorna predlagatelju za povrnitev odškodnine.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prve udeleženke in razveljavilo sklep prve stopnje glede zneska 27.820.387,00 Sit, glede zneska 2.874.040,00 pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje. V zvezi z delno zavrnitvijo pritožbe je potrdilo ugotovitve o pasivni legitimaciji prve nasprotne udeleženke.

Proti temu sklepu vlaga revizijo Mestna občina C., ki sicer zanika, da bi bila pravni naslednik prejšnje Občine C. Revizijo vlaga po lastni navedbi iz previdnosti. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep spremeni in predlog proti prvi nasprotni udeleženki zavrne, oziroma razveljavi oba sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja razloge, zaradi katerih je predlagatelju odškodninsko odgovorna druga nasprotna udeleženka Republika Slovenija. Trgovina H. je bila likvidirana na podlagi odločbe Ministrstva za trgovino in preskrbo z dne 27.6.1946, blago pa je prevzela NA-MA. Zato prevzemnik ni bil OLO C.. Sklicuje se na tedanje predpise, po katerih je odvzeto premoženje prišlo v državno last. Glede višine vrednosti zaplenjenih zalog je v sklepu druge stopnje napaka. Znesek 2.874.040,00 Sit ne upošteva amortizacije, ki jo je ugotovil cenilec.

Predlagatelj na revizijo ni odgovoril in tedanji Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. v zvezi s četrtim odst. 400.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadalnjem ZPP). Revizija je utemeljena, kolikor je bila z izpodbijanim sklepom napačno zavrnjena pritožba za znesek 2.874.040,00 Sit, namesto za znesek 2.586.636,00 Sit, v ostalem pa ni utemeljena.

Mestna občina C., ki vlaga revizijo, je do revizije upravičena. Po zakonu o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 72/93) in po zakonu o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Ur.l. RS št. 60/94) je namreč ena od pravnih naslednic prejšnje Občine C.. Pravno nasledstvo vseh novih občin je določeno s 100. čl. zakona o lokalni samoupravi, ki nalaga občinskim svetom ureditev medsebojnih premoženjsko- pravnih razmerij. Vendar upniki in dolžniki prejšnjih občin niso dolžni čakati na končanje postopka po 100. čl. zakona o lokalni samoupravi. Nasproti njim je vsaka od novoustanovljenih občin, pravnih naslednic prejšnje občine, solidarno odgovorna za obveznosti prejšnje občine.

Ni namreč mogoče, da bi občina kot pravna oseba prenehala obstajati brez pravnega naslednika. Če je teh več, so za obveznosti svojega pravnega prednika odgovorni solidarno; v postopku po 100. čl. navedenega zakona pa uredijo le svoja interna razmerja. Mestna občina C. je nedvomno ena od pravnih naslednic prejšnje Občine C. in je zato pasivno legitimirana za obveznosti svoje pravne prednice. V tekočih sodnih postopkih pa je pridobila položaj stranke, kar ji v obravnavanem postopku daje upravičenje za vlaganje pravnih sredstev in za siceršnjo udeležbo v postopku.

V reviziji izraženo stališče, da zaplenjenega premoženja ni prevzel tedanji Okrožni ljudski odbor C. in da zato prva nasprotna udeleženka ni pasivno legitimirana, so v nasprotju z dejanskimi ugotovitvami. V postopku na prvi stopnji je bilo izrečno ugotovljeno, da je predlagateljevo premoženje prevzel tedanji Okrožni ljudski odbor C.. To je glede na določbo 145. čl. ZIKS odločilna ugotovitev. Nadaljnje razpolaganje z zaplenjenim premoženjem, o čemer govori sklep druge stopnje, za pasivno legitimacijo glede odškodnine po navedenem zakonitem določilu ni več pomembno. Glede na predpise, ki jih navaja revident, bi bil mogoč tudi drugačen prevzem zaplenjenega premoženja. Vendar je bilo v tej zadevi določno ugotovljeno, da je predlagateljevo premoženje prevzel Okrožni ljudski odbor C., čigar pravna naslednica je bila prva nasprotna udeleženka. Gre za dejansko ugotovitev, ki je z revizijo ni mogoče izpodbijati (3. odst. 385. čl. ZPP). Zato nasprotnih revizijskih navedb, revizijsko sodišče ne more presojati.

Utemeljeno pa očita revizija drugostopnemu sklepu napačno navedbo zneska, ki se nanaša na zaplenjeni inventar. Ta znesek je ugotovil cenilec in ga je v svojo odločitev prevzelo sodišče prve stopnje in sicer v višini 2.586.636,00 Sit. Znesek, ki je naveden v izpodbijanem sklepu v višini 2.874.040,00 Sit, predstavlja vrednost inventarja brez amortizacije. Ta znesek pa presega ugotovljeno škodo zaradi odvzetega inventarja ter je zato napačen. V tem delu je revizija utemeljena in ji je zato revizijsko sodišče ugodilo (1. odst. 395. čl. ZPP).