Appeal dismissed: creditor's request for execution delay does not suspend statutory deadlines under ZPP Art. 210(1).

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam krije stroške pritožbe.

[JEDRO]

Odlog izvršbe na upnikov predlog pomeni odložitev postopka, zastoj v

postopku, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja postopka,

kot ga ZPP ureja v 17. poglavju. Mirovanje postopka je namreč takšen

zastoj v postopku, ki nastane le po volji strank, kar je prav tako

mogoče ugotoviti v primeru, ko odlog izvršbe predlaga upnik. Kadar

gre za zastoj v postopku, ki je v dispoziciji (ene ali obeh) strank,

tudi primeroma ni mogoče uporabiti določb ZPP o prekinitvi postopka,

do katere pride, če se izpolnijo z zakonom določeni pogoji za to, da

jo sodišče odredi (primerjaj Sudsko izvršno pravo, avtorjev Triva -

Belajec - Dika, Informator, Zagreb 1884, k paragrafu 33/13-21).

Navedena opredelitev pa vodi tudi v smiselno uporabo določila 1.

odst. 210. člena ZPP, po katerem zaradi mirovanja postopka ne

prenehajo teči z zakonom določeni roki.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se izvršba na računu pri

ogranizaciji za plačini promet ustavi. Ugotovilo je, da je

organizacija za plačilni promet sklep o izvršbi vrnila s pojasnilom,

da v enem letu po prejemu tega na dolžnikovem računu ni bilo nobenega

priliva sredstev oziroma sredstev o vezavi. Uporabilo je določilo 2.

odst. 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil upnik po svojem

pooblaščencu. Uveljavljal je vse pritožbene razloge po 1. odst. 338.

člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ in

predlagal, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi, ter

priglasil pritožbene stroške. Pritožnik meni, da je prvostopno

sodišče kršilo postopkovna pravila, ko je izpodbijani sklep izdalo v

času odložene izvršbe, saj bi ga, če bi bili zanj podani pogoji,

lahko izdalo šele, ko bi se odloženi izvršilni postopek nadaljeval.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugodilo upnikovemu predlogu za odlog izvršbe

(sklep opr. št. Ig 295/2002-14, z dne 15.9.2003 na zap. št. 14

spisa). Odlog izvršbe na upnikov predlog pomeni odložitev postopka,

zastoj v postopku, ki ga je mogoče primerjati z institutom mirovanja

postopka, kot ga ZPP ureja v 17. poglavju. Mirovanje postopka je

namreč takšen zastoj v postopku, ki nastane le po volji strank, kar

je prav tako mogoče ugotoviti v primeru, ko odlog izvršbe predlaga

upnik. Kadar gre za zastoj v postopku, ki je v dispoziciji (ene ali

obeh) strank, tudi primeroma ni mogoče uporabiti določb ZPP o

prekinitvi postopka, do katere pride, če se izpolnijo z zakonom

določeni pogoji za to, da jo sodišče odredi (primerjaj Sudsko izvršno

pravo, avtorjev Triva - Belajec - Dika, Informator, Zagreb 1884, k

paragrafu 33/13-21).

Navedena opredelitev pa vodi tudi v smiselno uporabo določila 1.

odst. 210. člena ZPP, po katerem zaradi mirovanja postopka ne

prenehajo teči z zakonom določeni roki. Upnik je v svoji dispoziciji,

s katero pravzaprav daje dolžniku še v okviru sodne izvršbe možnost,

da dolg prostovoljno izpolni, vendarle omejen. Ne more namreč

vplivati na tek in iztek roka, ki ga ZIZ določa za opravljenje

izvršbe na dolžnikovih denarnih sredstvih pri organizaciji za

plačilni promet v 2. odst. 141. člena. Po tem določilu sodišče ustavi

izvršbo na dolžnikovem računu, če mu organizacija za plačilni promet

vrne sklep o izvršbi, ker v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na

dolžnikovem računu ni bilo nobenega priliva sredstev oziroma sredstev

o vezavi. Ker je v konkretnem primeru X. banka d.d. dne 6.7.2005

prvostopnemu sodišču vrnila sklep o izvršbi, ki ga ni mogla izvršiti,

ker na dolžnikovem računu v enem letu po prejemu sklepa oziroma v

zadnjem letu ni bilo nobenega priliva sredstev, prav tako pa dolžnik

nima sredstev v vezavi (dopis na zap. št. 18 spisa), je prvostopno

sodišče izpodbijani sklep izdalo v skladu s citirano določbo. Po

določilu 2. odst. 207. člena v zvezi s 1. odst. 210. člena ZPP

sodišče res ne sme opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler

postopek miruje in bi potemtakem v nasprotnem primeru zagrešilo

bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena

ZPP, na kar se pritožba tudi sklicuje. Vendar pa v konkretnem primeru

prvostopno sodišče očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka

ni zagrešilo, ker bi, ne glede na stanje v postopku, drugačne odločbe

ne moglo izdati. Ko so se, neodvisno od upnikove volje, stekli pogoji

za uporabo določila 2. odst. 141. člena ZIZ, je namreč prvostopno

sodišče lahko odločilo samo tako, kot je odločilo z izpodbijanim

sklepom.

S temi razlogi je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemlejeno

zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti stroške, ki jih je s

pravnim sredstvom imel (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154.

člena ZPP).