Notarial deed is enforceable for fixed-term lease obligations but not for unspecified monetary claims.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep glede dovoljene

izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve v višini 16.396.725,00 SIT

s pripadki razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve

stopnje v nov postopek.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep glede

dovoljene izvršbe zaradi izpraznitve poslovnih prostorov potrdi.

[JEDRO]

Notarski zapis je lahko izvršilni naslov za vse obveznosti iz pogodbe

o najemu poslovnega prostora za določen čas. Notarski zapis ni

izvršilni naslov za denarno terjatev, katere višina in zapadlost v

njem nista določeni.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen in

ohranilo sklep o dovoljeni izvršbi opr.št. In 3/2005 z dne 17.2.2005

(zap.št. 6.) v celoti v veljavi. Dolžniku je naložilo povrnitev

nadaljnih stroškov izvršilnega postopka v znesku 148.104,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil dolžnik po svojem

pooblaščancu. Uveljavljal je pritožbena razloga zmotne ugotovitve

dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter

predlagal, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Navedel je, da je

"tožbeni zahtevek" osporaval po temelju in višini. Sodišče bi moralo

po dolžnikovem mnenju zaslišati poslovodjo, kot je predlagal,

predvsem pa združiti ta postopek s postopkom "po I Plg 1/2005, ko

dolžnik obrazlaga ugovor zoper izpraznitveni nalog in podaja

nasprotno tožbo".

Pritožba je delno utemeljena, čeprav iz drugih razlogov.

Upnica je dne 27.1.2005 vložila predlog za izvršbo na podlagi

izvršilnega naslova. Sklicevala se je na izvršljiv notarski zapis

notarke N.S. z Jesenic, opr.št. Sv 620/99 z dne 29.12.1999 (glej 2.

točko 1. odst. 17. člena ZIZ). Pri predlogu, da naj sodišče dovoli

izvršbo na navedeni podlagi tako za izpraznitev poslovnega prostora

kot tudi za poplačilo zapadlih denarnih terjatev v znesku

16.396.725,00 SIT s pripadki, se je sklicevala na klavzulo

izvršljivosti v izvršilnem naslovu, zapisano v 2. odst. 16. točke med

strankama sklenjene pogodbe o najemu poslovnih prostorov za

"restavracijo T.", kot sestavnega dela notarskega zapisa. Pogodbeni

stranki sta se namreč v pogodbi in v obliki notarskega zapisa

dogovorili, da je njuna pogodba z notarsko potrditvijo izvršilni

naslov glede vseh dajatvenih, storitvenih in opustitvenih pogodbenih

dolžnosti.

Dolžnik je v ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi navedel, da je

terjatev iz naslova neplačane najemnine zastarana, da je mesečno

odmeno za najem poslovnega prostora v višini 300.000,00 SIT

plačeval, klavzula o revalorizaciji najemnine glede na rast cen v

gospodarstvu pa je nična, da je upnico obvestil o nameravanem

podaljšanju najemne pogodbe, a na to ni odgovorila, da je za

vzdrževanje normalne rabe najetih poslovnih prostorov porabil

17.000.000,00 SIT, kar uveljavlja v pobot. Predlagal je, da sodišče

ugotovi ničnost sklenjene najemne pogodbe.

Tako ugovorne kot tudi pritožbene navedbe kažejo, da dolžnik ne pozna

meja razpolaganj strank v izvršilnem postopku, še zlasti ne, če gre

za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Na podlagi njegovih navedb

o sproženih pravnih sredstvih tako ni najti pravno relevantnih

razlogov za drugačno od prvostopne odločitve. Vendar pa je ta, kar je

pokazal preizkus po uradni dolžnosti, vendarle v delu, ki se nanaša

na dovolitev izvršbe na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave

denarne terjatve, materialnopravno zmotna.

Notarski zapis je po 3. točki 2. odst. 17. člena ZIZ res izvršilni

naslov. Po 4. členu Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94 s

spremembami in dopolnitvami, ZN) je notarski zapis lahko izvršilni

naslov za obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne

obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno

izvršljivostjo notarskega zapisa. Po določbi 1053. člena

Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01, OZ) oziroma glede

na čas sestave spornega notarskega zapisa po določbi 1092. člena

Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) je predmet poravnave lahko

vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Ne morejo pa biti

predmet poravnave spori, ki se tičejo statusnih razmerij. Stranki

tega izvršilnega postopka sta se torej, kot pogodbeni stranki, lahko

dogovorili za neposredno izvršljivost notarskega zapisa glede vseh

obveznosti za določen čas iz pogodbe o najemu spornega poslovnega

prostora. Notarski zapis je po določbi 2. odst. 20. člena ZIZ

izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno

izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa,

zapadla. Iz notarskega zapisa, opr.št. Sv 620/99 notarke N.S. z

Jesenic, sestavljenega dne 29.12.1999, nedvomno izhaja, da je dolžnik

soglašal z neposredno izvršljivostjo tega akta, kakor tudi,

da je izpraznitveni upnikov zahtevek zapadel. Po 4. točki pogodbe o

najemu poslovnih prostorov, ki je sestavni del notarskega zapisa, je

bila namreč najemna pogodba sklenjena za določen čas petih let, ki je

pričel teči z dnem podpisa pogodbe, to je dne 29.12.1999 in se je

torej po tej pogodbeni določbi iztekel dne 29.12.2004. Nobenega dvoma

ni, da je upnica s predlogom za izvršbo uveljavila svojo zapadlo

terjatev. Povsem irelevantno je sklicevanje dolžnika na njegov

predlog o podaljšanju najemne pogodbe, ker ni zatrjeval niti

dokazoval, da bi tak dogovor z upnico tudi sklenil. Tako je

prvostopno sodišče pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor zoper izdani

sklep o izvršbi v obsegu, ki se nanaša na terjatev upnice za

izpraznitev spornega poslovnega prostora.

Notarski zapis, na podlagi katerega je upnica podala svoj predlog za

izvršbo, pa ni izvršljiv glede denarne terjatve iz naslova

neplačanega dela najemnine. Iz samega notarskega zapisa namreč

dolžnikova denarna obveznost ne izhaja jasno in izpis odprtih postavk

z dne 1.12.2004 (priloga A6 in A7) navedenega ne more pravnoveljavno

zapolniti. Podatke o višini in zapadlosti denarne terjatve po

predlogu o izvršbi v tej izvršilni zadevi namreč vsebuje le izpis

odprtih postavk, notarski zapis pa ne more biti izvršljiv za

terjatev, katere višina in zapadlost iz njega ne izhajata.

Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu ukvarjalo zgolj z

razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega

naslova. Odgovorilo je sicer na dolžnikov ugovor o zastaranju denarne

terjatve, prezrlo pa je, da predloženi notarski zapis glede izterjave

denarne terjatve ni zadostna podlaga za predlog za izvršbo na podlagi

izvršilnega naslova. Tako je bilo treba pritožbi delno ugoditi in

izpodbijani sklep, kolikor se nanaša na izterjavo denarne terjatve v

tem izvršilnem postopku, razveljaviti ter v tem obsegu zadevo vrniti

prvostopnemu sodišču v nov postopek. Po mnenju pritožbenega sodišča

bo moralo prvostopno sodišče del predloga za izvršbo, ki ne

izpolnjuje pogojev za uporabo 17. člena ZIZ, obravnavati kot predlog

za izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Dolžnik se v pritožbi sklicuje še na postopek z opr.št. I Plg 1/2005.

Gre za nove, povsem pomanjkljive navedbe, nanj se v ugovoru ni

skliceval, niti ni navedel, pred katerim sodiščem postopek poteka.

Vendar pa si tudi takšna nepopolna navedba zasluži pozornost zaradi

2. odst. 189. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na skope

pritožnikove navedbe pa je mogoče sklepati, da gre za spor med

strankama, ki se je začel v letu 2005, a se glede vprašanja

izpraznitve poslovnega prostora, za katerega ima upnica izvršilni

naslov, niti ne bi smel začeti (glej 2. odst. 319. člena ZPP).

Za odločitev je pritožbeno sodišče uporabilo 2. in 3. točko 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.