Healthcare provider's claim for damages interest dismissed; interest runs only from demand deadline under special health law.

Pritožbi se zavrneta in se sodba v izpodbijanem delu in sklep sodišča

prve stopnje potrdita.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima

specialne odškodninske določbe o tem, kdaj ima zavod pravico

zahtevati povrnitev škode. Zato tečejo zamudne obresti šele od dneva,

ko preteče rok, v katerem zahteva zavod od upravičenca povrnitev

škode. V tem primeru torej ne pride v poštev določba 186. čl. ZOR, po

kateri se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka

nastanka škode.

[OBRAZLOŽITEV]

S prvostopno sodbo je sodišče naložilo toženi stranki, da plača

tožeči stranki 44.731,46 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

dneva vložitve tožbe do plačila, v izpodbijanem delu pa je zavrnilo

njen zahtevek za povrnitev 2,248.239,54 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. S popravnim sklepom je

naložilo tožeči stranki, da plača toženi stranki pravdne stroške v

znesku 11.465,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje

sodbe do plačila.

Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe in v posledici tega zoper

popravni sklep glede odmere stroškov se pritožuje tožeča stranka iz

pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja

in zmotne uporabe materialnega prava. Po njeni oceni ima pravico do

povrnitve zamudnih obresti od dneva, ko je zavarovanki (oškodovanki)

plačala opravljene zdravstvene storitve in pogrebnino, ne pa šele od

dneva, ko je toženo stranko pozvala na povrnitev tega zneska.

Sklicuje se na 185. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).

Zaradi nepravilne odločitve v prvostopni sodbi glede zavrnilnega

dela, pa je bilo nepravilno odločeno tudi o povrnitvi pravdnih

stroškov.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pravilna je ugotovitev izpodbijane sodbe, da je uveljavljala tožeča

stranka škodo na podlagi določb 86. do 92. čl. VI. poglavja Zakona o

zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list

št. 9/92). V navedenih določilih je določeno, da ima zavod pravico

zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali

iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt

zavarovane osebe. Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od

zavarovane osebe ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če

škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski

zahtevek pri pristojnem sodišču.

Navedeni zakon ima tako specialne odškodninske določbe o tem, kdaj

ima zavod pravico zahtevati od posameznikov povrnitev škode. Zato ni

pravilno stališče pritožbe, da je potrebno obravnavati tak zahtevek

kot regresni ali kot subrugacijo. Gre za originaren zahtevek, ki je

posebej opredeljen v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

zavarovanju. Zato tudi ne prideta v poštev določbi 185. ali 186. čl.

ZOR, torej, da se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka

nastanka škode. Iz 92. čl. ZZVZZ je namreč razvidno, da v primeru, ko

zavod ugotovi, da je nastala škoda, jo ima pravico zahtevati od

zavarovane osebe ali delodajalca v določenem roku, ki ga postavi v

tej zahtevi. Po določilu 1. odst. 324. čl. ZOR pa pride dolžnik v

zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru tožeča

stranka z vlogo "odškodninski zahtevek" z dne 29.11.2001 od tožene

stranke zahtevala plačilo stroškov zdravljenja v bolnici Jesenice in

v Kliničnem centru Ljubljana ter stroške refundacije pogrebnine in

pozvala dolžnika, da ta znesek nakaže v roku 15 dni na njen žiro

račun. Navedena vloga predstavlja upnikov opomin, zaradi česar je

pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je tožena stranka prišla v

zamudo 15.12.2001, saj je to vlogo tožnice prejela 30.11.2001. Šele

od navedenega dne (15.12.2001) je nastopila zamuda tožene stranke, ne

pa pred tem. Zato je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ki je

tožbeni zahtevek za povrnitev obresti v preostalem delu (natekle do

15.12.2001) zavrnilo kot neutemeljen.

Prvostopno sodišče je tako pravilno ugotovilo dejansko stanje,

pravilno uporabilo posamezne določbe materialnega prava, ni pa podana

tudi kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno

sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst.

350. čl. ZPP. Zato je bilo treba pritožbo tožeče stranke zoper

izpodbijani del prvostopne sodbe zavrniti kot neutemeljen in

prvostopno sodbo v izpodbijanem delu potrditi v skladu s 353. čl.

ZPP.

Neutemeljena je tudi pritožba zoper popravni sklep, ki se nanaša na

povrnitev pravdnih stroškov. Ker je tožeča stranka zmagala razmeroma

majhnim delom svojega zahtevka, je prvostopno sodišče pravilno

odločilo, da mora toženi stranki povrniti vse za pravdo potrebne

stroške v skladu s 3. odst. 154. čl. ZPP. Zato je bilo potrebno njeno

pritožbo zoper popravni sklep zavrniti in jo potrditi v skladu z 2.

točko 365. čl. ZPP.

Tožeča stranka z obema pritožbama ni uspela. Zato krije sama svoje

stroške pritožbenega postopka v skladu s 1. odst. 165. čl. v zvezi s

1. odst. 154. čl. ZPP.