Healthcare provider's claim for damages interest dismissed; interest runs only from demand deadline under special health law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the healthcare provider's appeal against the first-instance judgment regarding damages and interest. The provider argued that interest should accrue from the date of medical services, citing general contract law, but the court found the Health Insurance Act contains special provisions requiring a prior demand period. Consequently, the court ruled that interest only begins to run from the deadline set in that demand, rejecting the provider's claim for earlier accrual.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju; Zakon o obligacijskih razmerjih: Special provisions in health insurance law regarding the recovery of damages establish that interest runs only from the expiration of the demand period, not from the date of the damage or service.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrneta in se sodba v izpodbijanem delu in sklep sodišča
prve stopnje potrdita.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima
specialne odškodninske določbe o tem, kdaj ima zavod pravico
zahtevati povrnitev škode. Zato tečejo zamudne obresti šele od dneva,
ko preteče rok, v katerem zahteva zavod od upravičenca povrnitev
škode. V tem primeru torej ne pride v poštev določba 186. čl. ZOR, po
kateri se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od trenutka
nastanka škode.
[OBRAZLOŽITEV]
S prvostopno sodbo je sodišče naložilo toženi stranki, da plača
tožeči stranki 44.731,46 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
dneva vložitve tožbe do plačila, v izpodbijanem delu pa je zavrnilo
njen zahtevek za povrnitev 2,248.239,54 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila. S popravnim sklepom je
naložilo tožeči stranki, da plača toženi stranki pravdne stroške v
znesku 11.465,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje
sodbe do plačila.
Zoper zavrnilni del prvostopne sodbe in v posledici tega zoper
popravni sklep glede odmere stroškov se pritožuje tožeča stranka iz
pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
in zmotne uporabe materialnega prava. Po njeni oceni ima pravico do
povrnitve zamudnih obresti od dneva, ko je zavarovanki (oškodovanki)
plačala opravljene zdravstvene storitve in pogrebnino, ne pa šele od
dneva, ko je toženo stranko pozvala na povrnitev tega zneska.
Sklicuje se na 185. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Zaradi nepravilne odločitve v prvostopni sodbi glede zavrnilnega
dela, pa je bilo nepravilno odločeno tudi o povrnitvi pravdnih
stroškov.
Pritožbi nista utemeljeni.
Pravilna je ugotovitev izpodbijane sodbe, da je uveljavljala tožeča
stranka škodo na podlagi določb 86. do 92. čl. VI. poglavja Zakona o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Uradni list
št. 9/92). V navedenih določilih je določeno, da ima zavod pravico
zahtevati povrnitev povzročene škode od tistega, ki je namenoma ali
iz velike malomarnosti povzročil bolezen, poškodbo ali smrt
zavarovane osebe. Če zavod ugotovi, da je nastala škoda, zahteva od
zavarovane osebe ali delodajalca, da jo povrne v določenem roku. Če
škoda ni povrnjena v določenem roku, uveljavlja zavod odškodninski
zahtevek pri pristojnem sodišču.
Navedeni zakon ima tako specialne odškodninske določbe o tem, kdaj
ima zavod pravico zahtevati od posameznikov povrnitev škode. Zato ni
pravilno stališče pritožbe, da je potrebno obravnavati tak zahtevek
kot regresni ali kot subrugacijo. Gre za originaren zahtevek, ki je
posebej opredeljen v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju. Zato tudi ne prideta v poštev določbi 185. ali 186. čl.
ZOR, torej, da se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka
nastanka škode. Iz 92. čl. ZZVZZ je namreč razvidno, da v primeru, ko
zavod ugotovi, da je nastala škoda, jo ima pravico zahtevati od
zavarovane osebe ali delodajalca v določenem roku, ki ga postavi v
tej zahtevi. Po določilu 1. odst. 324. čl. ZOR pa pride dolžnik v
zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru tožeča
stranka z vlogo "odškodninski zahtevek" z dne 29.11.2001 od tožene
stranke zahtevala plačilo stroškov zdravljenja v bolnici Jesenice in
v Kliničnem centru Ljubljana ter stroške refundacije pogrebnine in
pozvala dolžnika, da ta znesek nakaže v roku 15 dni na njen žiro
račun. Navedena vloga predstavlja upnikov opomin, zaradi česar je
pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je tožena stranka prišla v
zamudo 15.12.2001, saj je to vlogo tožnice prejela 30.11.2001. Šele
od navedenega dne (15.12.2001) je nastopila zamuda tožene stranke, ne
pa pred tem. Zato je pravilna odločitev prvostopnega sodišča, ki je
tožbeni zahtevek za povrnitev obresti v preostalem delu (natekle do
15.12.2001) zavrnilo kot neutemeljen.
Prvostopno sodišče je tako pravilno ugotovilo dejansko stanje,
pravilno uporabilo posamezne določbe materialnega prava, ni pa podana
tudi kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno
sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst.
350. čl. ZPP. Zato je bilo treba pritožbo tožeče stranke zoper
izpodbijani del prvostopne sodbe zavrniti kot neutemeljen in
prvostopno sodbo v izpodbijanem delu potrditi v skladu s 353. čl.
ZPP.
Neutemeljena je tudi pritožba zoper popravni sklep, ki se nanaša na
povrnitev pravdnih stroškov. Ker je tožeča stranka zmagala razmeroma
majhnim delom svojega zahtevka, je prvostopno sodišče pravilno
odločilo, da mora toženi stranki povrniti vse za pravdo potrebne
stroške v skladu s 3. odst. 154. čl. ZPP. Zato je bilo potrebno njeno
pritožbo zoper popravni sklep zavrniti in jo potrditi v skladu z 2.
točko 365. čl. ZPP.
Tožeča stranka z obema pritožbama ni uspela. Zato krije sama svoje
stroške pritožbenega postopka v skladu s 1. odst. 165. čl. v zvezi s
1. odst. 154. čl. ZPP.