Appeal dismissed; prior final judgment on lease termination bars re-evaluation of secured claim scope.

Pritožbi upnika in dolžnika K. d.o.o. se zavrneta in se potrdi sklep

sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v 1., 3., 4., 5. in

6. točki izreka.

Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Šele, če dolžnik izkaže nastanek (lastne) nenadomestljive škode, je

treba presojati, ali bi ta škoda presegala škodo, ki bi nastala

upniku zaradi odločba izvršbe.

O tem, da je bila s sporazumom o zavarovanju terjatev zavarovana le

terjatev iz naslova zakupnine po zakupni pogodbi, ne pa tudi

eventuelne terjatve iz naslova razdrtja take pogodbe, je bilo

pravnomočno odločeno v drugem izvršilnem postopku, zato v tem

postopku ni mogoče odločiti drugače.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo dne 26.4.2005 sklep, s katerim je

ugodilo ugovoru I. in P.J. zoper sklep o izvršbi, opr. št. In

2001/01552-13 z dne 28.7.2003 in je sklep v delu, s katerim je bila

dovoljena izvršba zaradi izterjave terjatve v znesku 34,411.272,16

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih delnih zneskov in

pravdnih stroškov v znesku 1.120.000,00 SIT z obrestmi ter glede

izvršilnih stroškov v znesku 373.137,60 SIT z obrestmi, na

nepremičnino parc. št. 65/3, vpisano pri vl. št. 823, k.o. S., ki je

last I. in P.J., razveljavilo in izvršilni postopek v tem delu

ustavilo ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (1. točka

izreka).

Ugovor dolžnika K. d.o.o. je zavrnilo (2. točka izreka). Zavrnilo je

tudi predlog za odlog izvršbe (3. točka izreka). Odločilo je, da se v

zemljiški knjigi pri zgoraj navedeni nepremičnini izbriše zaznamba

zgoraj navedenega sklepa o izvršbi (4. točka izreka) in da mora upnik

(zastavnima) dolžnikoma I. in P.J. plačati 373.752,36 SIT ugovornih

stroškov (5. točka izreka), da pa mora dolžnik K. d.o.o. povrniti

upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 204.949,20 SIT (6. točka

izreka).

Proti sklepu sta vložila pritožbo dolžnik K. d.o.o., ki se pritožuje

zoper 3. in 6. točko izreka (torej zoper sklep o zavrnitvi predloga

za odlog izvršbe in zoper odločitev, da mora dolžnik K. plačati

upniku nadaljnje izvršilne stroške). Predlaga, da pritožbeno sodišče

sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbo je vložil tudi upnik in sicer zoper 1., 4. in 5. točko

izreka. Navaja, da uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga,

da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor I.

in P.J. zoper sklep o izvršbi zavrne in da se zato zaznamba sklepa o

izvršbi ne izbriše iz zemljiške knjige, ter da sodišče spremeni tudi

stroškovno odločitev.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil dolžnik K. d.o.o. dne

29.4.2005 izbrisan iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem

poslovanju podjetij in je s tem dnem prenehal obstajati. V imenu tega

dolžnika je vložil pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je

bil izdan torej v času, ko je družba K. d.o.o. še obstajala, odvetnik

te družbe. S prenehanjem pravne osebe je pooblastilo odvetniku sicer

prenehalo (1. odst. 101. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), vendar je

pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja, če je treba

odvrniti škodo za stranko (3. odst. 101. čl. ZPP). To določilo tudi

pove, da je pravdno dejanje pooblaščenca, ki opravi dejanje v okviru

enega meseca po prenehanju družbe, pravno učinkovito. Vložitev

pritožbe, ki jo je pooblaščenec vložil dne 11.5.2005 (znotraj enega

meseca po prenehanju dolžnika), je torej dopustna in jo je pritožbeno

sodišče obravnavalo.

Sodišče druge stopnje nadaljnje ugotavlja, da nobena od pravdnih

strank ni vložila pritožbe zoper 2. točko izreka sklepa sodišča prve

stopnje, to je zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje

zavrnilo ugovor dolžnika K. d.o.o. zoper sklep o izvršbi z dne

27.8.2003.

Pritožbi upnika in dolžnika nista utemeljeni.

K pritožbi dolžnika K. d.o.o.:

S pritožbenim sklicevanjem dolžnika na to, da zamudno sodbo Okrožnega

sodišča v Ljubljani, ki je v tej zadevi podlaga za izvršbo, izpodbija

z zahtevo z obnovo postopka, dolžnik ne more biti uspešen v predlogu

za odlog izvršbe. To dejstvo je sodišče prve stopnje upoštevalo in

pravilno zaključilo, da je s tem izkazan le eden izmed dveh pogojev

za odlog izvršbe in pravilno zaključilo, da samo zaradi tega dolžnik

ne more doseči odloga izvršbe, ki je bila predlagana na podlagi

pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sodišče prve stopnje

je pravilno zaključilo, da dolžnik v predlogu za odlog izvršbe ni

izkazal drugega pogoja, ki ga tudi mora izkazati, da bi s predlogom

za odlog izvršbe lahko bil uspešen. Sodišče prve stopnje je namreč

pravilno zaključilo, da je dolžnik zgolj posplošeno zatrjeval, da bi

s prenosom sredstev in prodajo premičnih stvari bilo onemogočeno

vsakršno poslovanje in pravilno ugotovilo, da kakšnih konkretnih

dejstev v podkrepitev te svoje trditve ni navedel. Zato je utemeljeno

zavrnilo predlog za odlog izvršbe, saj dolžnik drugega pogoja za

odlog izvršbe ni izkazal. Pritožbeno sklicevanje na to, da upnik v

odgovoru na ugovor ni navedel, da bi mu zaradi odloga nastala kakšna

škoda, prav tako ni utemeljen, saj mora dolžnik glede na določbo 1.

odst. 71. čl. ZIZ kumulativno izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo

pretrpel nenadomestljivo škodo in da je takšna (njegova) škoda večja

od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku. Torej, če dolžnik ne

izkaže niti nastanka lastne nenadomestljive škode, sploh ni mogoče

tehtati, ali bi bila ta večja od tiste, ki bi nastala upniku z

odlogom izvršbe.

Dolžnikova pritožba zoper 3. točko izreka je neutemeljena.

Neutemeljena pa je tudi pritožba zoper 6. točko izreka, saj je

odločitev sodišča v tej točki izreka glede na to, da dolžnik ni uspel

z ugovorom zoper sklep o izvršbi in tudi ne s predlogom za odlog

izvršbe, pravilna.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dolžnika K. d.o.o. zavrnilo in

potrdilo po njem izpodbijano 3. in 6. točko izreka (2. točka 365. čl.

ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

K pritožbi upnika:

Upnik je v tej zadevi zahteval, da sodišče dovoli izvršbo zaradi

izterjave zneska 34,411.272,16 SIT s pripadki, zoper tri dolžnike in

sicer K. d.o.o. in I.J. ter P.J.. Slednja je upnik označil kot

zastavna dolžnika. Zoper K. d.o.o. je predlagal izvršbo denarnih

sredstev na računu pri banki in z rubežem in cenitvijo premičnin.

Zoper dolžnika I. in P.J. pa prodajo nepremičnin parc. št. 65/3 s

trditvijo, da ima upnik na tej nepremičnini vknjiženo zastavno

pravico na podlagi sklepa sodišča o zavarovanju terjatev, opr. št. R

649/96.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 28.7.2003 dovolilo

izvršbo za zgoraj navedeni znesek zoper vse tri dolžnike, torej tudi

zoper dolžnika I. in P.J.. Na njun ugovor pa je z izpodbijanim

sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila

izvršba dovoljena tudi zoper ta dva dolžnika in je predlog za izvršbo

v tem obsegu zavrnilo (1. točka izreka), posledično pa je odločilo,

da se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba sklepa o izvršbi z dne

28.7.2003 (4. točka izreka). Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da

upnikova terjatev, katere plačilo zahteva v tem izvršilnem postopku,

izvira iz pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št.

VII Pg 196/2000 z dne 12.7.2001. Na podlagi ugotovitve, da je kot

dolžnik v tej sodbi naveden le K. d.o.o., je pravilno zaključilo,

upoštevaje načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku, da v

tej sodbi upnik nima podlage za dovolitev izvršbe zoper druga dva

dolžnika, saj v sodbi nista navedena kot dolžnika. Ker pa je upnik v

predlogu za izvršbo kot podlago predlagani izvršbi navajal tudi

sporazum oziroma sklep o zavarovanju terjatve, opr. št. II R 649/96,

pa je sodišče prve stopnje ocenjevalo tudi to, ali ima v tem

izvršilnem postopku uveljavitev terjatve zoper dolžnika I. in P.

J. podlago v prej navedenem sklepu. Ugotovilo je, da je z navedenim

sporazumom v zavarovanje terjatev upnik pridobil zavarovanje za drugo

terjatev, kot pa je terjatev, ki jo uveljavlja v tem izvršilnem

postopku. Pritožnik trdi, da je bila s prej navedenim sporazumom

zavarovana terjatev upnika v zvezi z zakupom stroja, katerega

kupoprodajna cena je znašala 340.703,00 DEM. S tem smiselno trdi, da

je bila s sporazumom, ki po svoji pravni naravi predstavlja sodno

poravnavo (upoštevaje določbe 251.c čl. Zakona o izvršilnem postopku,

ki je veljal v času sklenitve sporazuma), zavarovana vsaka terjatev,

ki jo ima upnik iz zakupne pogodbe do svojega dolžnika in sicer do

višine 340.703,00 DEM in zato zatrjuje, da se terjatev, ki je predmet

sodbe nanaša na neporavnane obveznosti družbe K. d.o.o. iz zakupne

pogodbe oziroma leasing pogodbe z dne 29.4.1996, ki je bila sestavni

del zgoraj navedenega sporazuma. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da

je bilo o tem, katera upnikova terjatev iz naslova zakupne pogodbe

oziroma iz leasing pogodbe, ki je bila predmet postopka zavarovanja

terjatev po sporazumu, opr. št. II R 649/99 predmet zavarovanja, kot

je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, že pravnomočno odločeno v

izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 97/422. V

tej izvršilni zadevi je bilo namreč pravnomočno odločeno o tem, da je

upnik po sporazumu, opr. št. II R 649/96 z dne 15.6.1996 pridobil

izvršilni naslov le za terjatev iz naslova dogovorjene kupnine, ne pa

tudi za eventuelne druge terjatve, ki jih ima upnik po razdrtju

pogodbe zoper leasignojemalca. V izvršilnem postopku, opr. št. In

97/422 je bilo ugotovljeno, da je upnik dne 1.8.1997 razdrl leasing

pogodbo z dolžnikom K. d.o.o.. Ker je bilo o vprašanju, katera

terjatev iz leasing pogodbe je bila predmet zavarovanja po zgoraj

navedenem sporazumu, opr. št. II R 649/96, že pravnomočno odločeno v

prej navedenem izvršilnem postopku, sodišče v tem postopku ne more

več odločati o tem in ne more drugače odločiti, saj bi sicer poseglo

v pravnomočno odločeno zadevo (274. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Ker je bilo v izvršilnem postopku, opr. št. In 97/422 Okrajnega

sodišča v Ljubljani ugotovljeno, da je terjatev iz naslova plačila

pogodbene obveznosti, to je plačila za kupnine, ugasnila zaradi dne

1.8.1997 razdrte pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo,

da terjatev, za katero je s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani

dolžniku K. d.o.o. naloženo plačilo, ne predstavlja terjatve iz

naslova izpolnitve pogodbene obveznosti. Na podlagi teh dejstev je

sodišče pravilno sklepalo, da v tem postopku zahtevani znesek ne

predstavlja terjatve iz naslova izpolnitve pogodbe, sicer pa upnik v

odgovoru na ugovor tega tudi ni zatrjeval. Tudi samo upnikovo

ravnanje, ko je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložil tožbo, s

katero je zahteval od dolžnika K. d.o.o. plačilo zneska, ki je

predmet tega izvršilnega postopka (take tožbe mu ne bi bilo treba

vložiti, če bi bil sporazum, opr. št. II R 966/96 res izvršilni

naslov za katerokoli terjatev iz leasing pogodbe oziroma, če bi šlo

za terjatev na izpolnitev pogodbe oziroma je niti ne bi smel vložiti,

če je že razpolagal v zadevi, opr. št. II R 966/96 z izvršilnim

naslovom) kaže na to, da je upnik tudi sam ugotovil, da je bila

predmet zavarovanja le terjatev iz naslova izpolnitve pogodbe, ne pa

za druge terjatve, ki upniku nastanejo po razdrtju pogodbe, kot je

bilo to odločeno v izvršilni zadevi, opr. št. In 97/422. Pa tudi

Okrožno sodišče v Ljubljani upnikove tožbe ni zavrglo, čeprav mora na

situacijo, ko je tožba vložena o terjatvi, o kateri je že sklenjena

sodna poravnava, paziti po uradni dolžnosti (274. čl. ZPP).

Neutemeljen je pritožbeni očitek upnika, da je bil v zadevi, opr. št.

In 97/422 položaj upnika takrat drugačen. Zoper I. in P. J. je upnik

tedaj (in enako tudi v tem izvršilnem postopku) razpolagal kot z

izvršilnim naslovom le s sporazumom o zavarovanju terjatve, opr. št.

II R 966/96. Pravnomočna sodba, ki jo je predložil v tem postopku pa

se nanaša le na dolžnika K. d.o.o..

Iz vseh navedenih okoliščin izhaja, da je sodišče prve stopnje

ravnalo pravilno, ko je ugovoru dolžnikov I. in P. J. ugodilo in

sklep o izvršbi, kolikor je bil izdan zoper njiju, razveljavilo in

predlog zavrnilo ter na podlagi tega izbrisalo zaznambo sklepa o

izvršbi iz zemljiške knjige. Tudi odločitev o stroških postopka je

bilo glede na takšen uspeh pravilna.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo po

njem izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, to je 1., 4. in 6. točko

izreka (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato mora sam nositi svoje pritožbene

stroške (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).