Appeal allowed; patent office dismissed trademark infringement suit due to unauthorized representation by legal entity.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana quashed the first-instance judgment and returned the case for retrial because the plaintiff's representative failed to meet statutory requirements. The plaintiff, a legal entity, was represented by a patent office, which lacks the capacity to act as a legal representative under the Code of Civil Procedure. The court ruled that such representation is invalid unless a qualified lawyer or eligible employee is involved, rendering all procedural acts void.
Legislator headnote
AI generatedZPP 87. člen; ZIL-1 131. člen: A legal entity cannot act as a legal representative in court; patent representatives may represent parties only if they meet specific statutory conditions, and acts by an unqualified representative are void.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in vsa procesna dejanja se
razveljavijo in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
[JEDRO]
V tej zadevi je tožečo stranko zastopala P. d.o.o. iz
Ljubljane, pravna oseba pa razen odvetniške družbe ne more biti
pooblaščenec stranke v pravdi. To izhaja iz 1. in 3. odst. a
contrario pa tudi iz 4. odst. 87. člena ZPP.
Po določilu 4. odst. 131. člena ZIL-1 lahko sicer tudi patentni
zastopniki in zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke
pred sodišči, vendar le, če izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi,
ki urejajo zastopanje pred sodišči, torej pogoje po ZPP. D.o.o. takih pogojev ne izpolnjuje.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je v tistem delu, v katerem je tožeča stranka
umaknila tožbo, postopek ustavilo (sklep) s sodbo pa toženi stranki
prepovedalo promet blaga, označenega z znakom "ARMANI" in "EMPORIO
ARMANI", ki krši v Sloveniji veljavne mednarodne znamke "ARMANI"
tožeče stranke ter nadaljnje kršenje teh znamk. Hkrati je odločilo,
da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.
Proti sodbi je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo, proti
sklepu pa ni bilo pritožbe. Zato je sklep postal pravnomočen. V
pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse tri pritožbene razloge,
navedene v 1. odst. 338. člena ZPP in predlaga spremembo izpodbijane
sodbe njej v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev
zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.
V odgovoru na pritožbo pa tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe
in potrditev izpodbijane sodbe.
Pritožba je utemeljena.
V okviru uradno upoštevnih razlogov (2. odst. 350. člena ZPP)
pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev
določil pravdnega postopka iz 11. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
V tej zadevi je tožečo stranko zastopala Patentna pisarna d.o.o. iz
Ljubljane, pravna oseba pa razen odvetniške družbe ne more biti
pooblaščenec stranke v pravdi. To izhaja iz 1. in 3. odst. a
contrario pa tudi iz 4. odst. 87. člena ZPP. Pravna oseba namreč sama
nima poslovne sposobnosti, zato lahko po naravi stvari izjavo volje
podaja le preko zastopnikov. Da je pojem poslovne sposobnosti v
smislu pogojev za pooblaščenca treba razumeti tako, da to po naravi
izločuje pravne osebe, je nedvoumno in enotno uveljavljeno stališče v
sodni praksi (npr. sklep US RS Up 36/99. 77/96, sklep VS RS Up
179/99, VS RS III Ips 75/93...).
Po določilu 4. odst. 131. člena ZIL-1 lahko sicer tudi patentni
zastopniki in zastopniki za modele in znamke lahko zastopajo stranke
pred sodišči, vendar le, če izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi,
ki urejajo zastopanje pred sodišči, torej pogoje po ZPP. Kot je bilo
že obrazloženo, d.o.o. takih pogojev ne izpolnjuje. Zato P. d.o.o. ne more biti pooblaščenec stranke v postopku. Ker pa
je po istem določilu ZIZ-1lahko pooblaščenec stranke tudi delavec
zastopnika (patentnega, za modele, za znamke) pod določenimi pogoji,
se je pritožbeno sodišče ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali morda
pooblastilo tožeče stranke samo (ki se nahaja v prilogi A26) daje
podlago za sklepanje, da je tožeča stranka pooblastila za zastopanje
v tej pravdi delavko P. d.o.o., V.K.. Zanjo se namreč v
spisu nahaja potrdilo, da je opravila pravniški državni izpit, kar je
eden od zahtevanih pogojev po 4. odst. 121. člena ZIZ za veljavno
zastopanje pooblaščenega delavca zastopnika stranke pred sodiščem. Na
pooblastilu je izrecno navedeno: "pooblaščamo zastopnika P. d.o.o...., ki jo zastopa V.K....". Tak zapis, iz katerega
izrecno izhaja, da tožeča stranka pooblašča P., pa
odpravlja vsak dvom, o tem, da je morda tožeča stranka za zastopanje
v tej pravdi pooblastila V.K..
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. odst.
354. člena ZPP v zvezi s 1. odst. istega člena razveljavilo
izpodbijano sodbo in vsa pravdna dejanja in zadevo vrnilo sodišču
prve stopnje v novo sojenje. Vsa pravdna dejaja je moralo
razveljaviti zato, ker se po določilu 4. odst. 88. člena ZPP takrat,
kadar tožeča stranka med postopkom pred okrožnim sodiščem opravlja
dejanja, ki ni oseba iz 3. odst. 87. člena ZPP šteje, da niso bila
opravljena.
V nadaljevanju postopka bo treba izpeljati postopek po 88. členu
ZPP. Ker pa je glede na gornje razloge zadeva vrnjena v fazo
formalnega preizkusa tožbe, se pritožbeno sodišče s pritožbenimi
navedbami ni ukvarjalo.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3.
odst. 165. člena ZPP.