Appeal dismissed; legal representative lacks authority without shareholder resolution to initiate proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance court's decision rejecting the plaintiff's request to convene a shareholders' meeting. The plaintiff, a majority shareholder, attempted to act as a legal representative without a specific shareholder resolution authorizing such action. The court ruled that the statutory power to represent a company is limited in shareholder disputes and requires prior authorization from the company's governing body.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 32. člena ZGD; 80. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP: A legal representative may not initiate proceedings or convene meetings without a specific prior shareholder resolution, as statutory representation authority is limited in shareholder disputes.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbe.
Nasprotni udeleženec in stranska udeleženca nosijo sami svoje stroške
odgovorov na pritožbo.
[JEDRO]
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo (1. odst. 32. člena
ZGD) je v zadevah v katerih odločajo družbeniki omejeno. Vezano je na
predhodno odločitev družbenikov. Zato bi moral zakoniti zastopnik
predložiti ustrezen skupščinski sklep, ki ga pooblašča oziroma, ki mu
dovoljuje začeti predmetni postopek (80. člen ZPP v zvezi s 37.
členom ZNP)
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog, da se predlagatelja kot
delničarja nasprotnega udeleženca pooblasti da skliče skupščino
nasprotnega udeleženca in da določi dnevni red zasedanja skupščine
(1. točka izreka). Dopustilo je udeležbo J.P. in F.G. v tem postopku
(2. točka izreka). Predlagatelju je naložilo, da mora povrniti
nasprotnemu udeležencu in stranskima udeležencema njihove stroške
postopka.
Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil iz vseh
pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom
ZNP. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani
sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Predlagatelj je svojo pritožbo dopolnil z vlogo z dne 7.6.2005, kar
pa je po izteku tridnevnega pritožbenega roka, ki je potekel
8.5.2005. Sicer pa pritožnik ni navedel tehtnih razlogov, ki bi
upravičevali obrambo prepozno vložene dopolnitve pritožbe v smislu 3.
odstavka 33. člena ZNP. Pritožbeno sodišče zato dopolnitve ni
upoštevalo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo
do v pritožbi očitane bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke 2.
odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ne drži namreč
pritožbena trditev, da predlagatelju na naroku dne 22.4.2005 ni bila
dana možnost izjaviti se o navedbah nasprotnih udeležencev. Iz
zapisnika o naroku, ki ga je sodišče prve stopnje tega dne opravilo
izhaja, da je bil pooblaščenec predlagatelja prisoten. Iz vsebine
zapisnika ni razvidno, da bi le-ta podal kakršne koli predloge, ki bi
jih sodišče prve stopnje zavrnilo, niti, da je poskušal podati izjavo
o navedbah nasprotnih udeležencev in da bi mu to bilo strani sodišča
preprečeno. Pritožbene trditve o tem, zakaj predlagatelj ni pripravil
pismene vloge, niso pomembne. Prav tako pa tudi ne pritožnikovo
stališče, da so se na naroku obravnavale za zadevo nepomembne stvari,
saj navedeno ne predstavlja zatrjevane kršitve, niti nanjo ne kaže.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi
ugotovljenega dejanskega stanja pravilno zaključilo, da niso podane
procesne predpostavke zaradi katerih bi bil ta postopek dopusten,
vendar iz drugih razlogov.
Predlagatelj je kot 80%-ni delničar nasprotnega udeleženca, s
predlogom zahteval, da ga sodišče pooblasti, da skliče skupščino
nasprotnega udeleženca v smislu določbe 3. odst. 284. člena ZGD, ker
kljub njegovi zahtevi tega ni storila uprava nasprotnega udeleženca.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlog sicer podal zakoniti
zastopnik predlagatelja, ki pa ni imel podlage za za takšno dejanje v
sklepu skupščine, kot je to predpisano v 11. alinei 14. točke
družbene pogodbe o ustanovitvi predlagatelja. Predlagatelj je namreč
družba z omejeno odgovornostjo. Družbeniki v družbi z omejeno
odgovornostjo v družbeni pogodbi predvidijo pravice, ki jih imajo pri
upravljanju družbe in način njihovega izvrševanja (1. odst. 438. člen
ZGD). V upravljanje družbe torej spadajo zadeve, glede katerih se
družbeniki dogovorijo, da bodo o njih odločali skupno. Pri zastopanju
družbe pa je poslovodja vezan na odločitve družbenikov, ki spadajo v
okvir upravljanja družbe in ne sme o teh vprašanjih zavzemati lastnih
odločitev ali stališč mimo sklepov skupščine. Sodišče prve stopnje je
pri tem ugotovilo, da med zadeve upravljanja predlagatelja, o katerih
soglasno na skupščini odločajo vsi družbeniki, spada odločanje o
dnevnem redu in glasovanju na skupščinah povezanih družb, kjer je
predlagatelj lastnik delnic (11. alinea 14. točke družbene pogodbe).
Ker je bilo ugotovljeno, da družbeniki niso sprejeli nobenega sklepa
o glasovanju na skupščini nasprotnega udeleženca, to pomeni, da
zakoniti zastopnik ni imel podlage za vložitev predmetnega predloga.
To dejstvo pa po oceni pritožbenega sodišča vpliva na upravičenost
zakonitega zastopnika predlagatelja vložiti predmetni predlog.
Zakonsko upravičenje poslovodje zastopati družbo (1. odst. 32. člena
ZGD) je v teh, zadevah kot že povedano, z družbeno pogodbo omejeno.
Vezano je na predhodno odločitev družbenikov. Zato bi moral zakoniti
zastopnik predložiti ustrezen skupščinski sklep, ki ga pooblašča
oziroma, ki mu dovoljuje začeti predmetni postopek (80. člen ZPP v
zvezi s 37. členom ZNP). Na to pomankljivost pa sta v predmetnem
postopku opozorila stranska udeleženca, ki jima je sodišče prve
stopnje dovolilo udeležbo v tem postopku. J.P. in F.G. sta kot
družbenika predlagatelja vsak v obsegu enotretinjskega deleža,
trdila, da skupščina predlagatelja ni sprejela nobene odločitve o
glasovanju na skupščini nasprotnega udeleženca, katerega večinski
lastnik je predlagatelj. Pri tem tretji družbenik M.S., ki je tudi
zakoniti zastopnik predlagatelja, temu ni oporekal. Ker zakoniti
zastopnik predlagatelja ne razpolaga z ustreznim skupščinskim sklepom
predlagatelja, ki bi ga pooblastil k takšnemu ravnanju, v predmetnem
postopku ne more predlagatelja zastopati. To pa pomeni, da
predlagatelj ni pravdno sposoben, zaradi česar vodenje tega postopka
ni dopustno. Pravdna sposobnost predlagatelja je namreč procesna
predpostavka, ki kot rečeno v tem postopku ni podana, zato je iz tega
razloga pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga,
ki ga je vložil zakoniti zastopnik predlagatelja. Pritožbeno sodišče
pri tem ugotavlja, da v predmetnem primeru ni potrebno izvesti
postopka po 1. odst. 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj
zakoniti zastopnik ni nasprotoval trditvam stranskih udeležencev, da
ustrezni skupščinski sklep, ki bi mu dovoljeval vložitev predloga, ne
obstoji, niti njunim trditvam, da je njegovo ravnanje samovoljno. Pri
tem je zmotno pritožbeno stališče, da navedene okoliščine niso
odločilne češ, da gre zgolj za interna razmerja med družbeniki. Z
udeležbo stranskih udeležencev v tem postopku se je namreč izkazalo,
da bi se moral zakoniti zastopnik izkazati s posebnim dovoljenjem za
vložitev predmetnega predloga (80. člen ZPP v zvezi s 37. členom
ZNP). Kot je bilo že povedano so družbeniki predlagatelja med zadeve
upravljanja družbe, o katerih odloča skupščina oziroma družbeniki
soglasno, z družbeno pogodbo izrecno vključili odločanje o glasovanju
na skupščinah povezanih družb, kjer je predlagatelj lastnik delnic.
Zato sme direktor na skupščini takšne družbe ravnati le v skladu s
predhodnim sklepom skupščine predlagatelja, katere direktor je.
Njegovo zakonsko pooblastilo zastopati predlagatelja (1. odst. 32.
člena ZGD) namreč ne pomeni, da sme samovoljno brez ustreznega
skupščinskega sklepa zastopati predlagatelja na skupščini družbe, v
kateri je le-ta lastnik delnic. To pa tudi pomeni, da brez ustreznega
skupščinskega sklepa nima pooblastila vložiti predloga, da takšna
družba skliče skupščino. Pri tem pa se je v postopku na prvi stopnji
izkazalo, da skupščina predlagatelja ni odločala o glasovanju na
skupščini nasprotnega udeleženca, niti ni bila v ta namen pri
predlagatelju sklicana.
Na preostale pritožbene trditve, s katerimi pritožnik napada stališča
sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, saj je
izpodbijani sklep potrdilo iz drugih razlogov.
Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo
sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37.
členom ZNP).
Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške
(1. odst. 154. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZPP). Nasprotni
udeleženci in stranska udeleženca nosijo vsak svoje stroške odgovora
na pritožbo, saj po oceni pritožbenega sodišča v njih zgolj
ponavljajo stališča, ki so jih podali v postopku na prvi stopnji (1.
odst. 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).