Appeal court partially allows claim for damages due to breach of contract regarding free custody of video tapes.

1.Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi sodba sodišča prve stopnje

v II. točki izreka, v 1. odst. I. tč. izreka za znesek 17.127,30 SIT

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.8.1998 dalje in v 2. odst. I.

tč. izreka ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v

nov postopek.

2.Sicer se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi

sodba sodišča prve stopnje.

3.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ne sprejema razlogov izpodbijane sodbe, da

nasprotna tožena stranka po Pogodbi ni bila dolžna nasprotni tožnici

izročiti betacam SP kaset s posnetimi reportažami za predvajanje na

TV. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (povzetih po

izpovedbi direktorja nasprotne tožene stranke M.K.) namreč sledi, da

je pri nasprotni toženi stranki šlo za brezplačno hrambo kaset. Ni

logično, da bi direktor nasprotne toženke izpovedoval o brezplačni

hrambi teh kaset, če ne bi bila nasprotna toženka zavezana, da te

kasete po Pogodbi izroči nasprotni tožnici. Govoriti o brezplačni

hrambi lastnih kaset ni smiselno. Iz izpovedbe direktorja M.K. je

razvidno še, da bi nasprotna tožnica kasete lahko prevzela pri TV

Slovenija, kar spet govori v prid stališču, da sam direktor nasprotne

toženke sprejema obveznost, da nasprotni tožnici po Pogodbi izroči

betacam SP kasete. Tudi iz strankine izpovedbe A.K. (prav tako

direktor nasprotne toženke) izhaja, da je posneta betacam kaseta

"njihova" in "je bil najbrž dogovor, naj kaseta ostane kar pri nas"

(prim. zapisnik z naroka za glavno obravnavo, ki je bil 9.9.2003, l.

št. 52, 53).

Tožeča stranka ni dokazala trditev o pogodbi o arhiviranju kaset, iz

dosedanjih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da je

šlo med pravdnima strankama za brezplačno hrambo kaset. Ker je za obe

pogodbi tipična obveznost izročitve shranjevane stvari položniku,

opustitev le-te pa nasprotna tožnica očita nasprotni toženki,

pritožbeno sodišče ocenjuje, da zmotna pravna kvalifikacija pogodbe

nasprotne tožeče stranke na obstoj zatrjevane odškodninske podlage ne

more imeti vpliva.

Brezplačno hrambo je urejal 721. čl. ZOR. Iz 2. odst. tega določila

izhaja, da je shranjevalec upravičen odstopiti od pogodbe ob vsakem

času, vendar pa mora dati položniku primeren rok za prevzem stvari.

Očitek neizpolnitve (kršitve) Pogodbe se tako pokaže za utemeljen.

Neizčrpana je tako ostala še višina uveljavljane odškodnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Ig 99/00010 z

dne 11.1.1999 ostane v 1. in 3. točki izreka sklepa v veljavi.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne

stroške, odmerjene na 988.620,00 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

9.9.2003 dalje do plačila, v 8 dneh.

II.Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki se glasi:

Nasprotna toženka je dolžna plačati nasprotni tožnici znesek

10.452.442,90 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.9.1999 dalje

do plačila ter ji povrniti stroške tega postopka z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila v 8 dneh, pod izvršbo

se v celoti zavrne.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožena

stranka. V pritožbi uveljavlja "vse" pritožbene razloge. Pritožbenemu

sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v

novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

K pritožbi proti odločitvi o tožbenem zahtevku

Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da

se račun št. 980390 (v prilogi A 2) nanaša na realizacijo TV reportaž

po pogodbi z dne 23.6.1998 (pravilno 24.3.1998). Tožena stranka ni

ugovarjala, da ne bi prišlo do realizacije reportaž, pripravljenih po

Pogodbi o izdelavi TV reportaž Slovenskega prvenstva "Nivea Sun Beach

Volley Cup 98" v odbojki na mivki za leto 1998 z dne 24.6.1998 (v

prilogi B 18; v nadaljevanju Pogodba). Prav tako ni oporekala trditvi

tožeče stranke, da so bile reportaže za TV Slovenija ustrezne, kar

vsebuje trditve o realizaciji TV reportaž. Ravno nasprotno. Iz

izpovedbe N.V., direktorice tožene stranke, sledi, da so bile

reportaže predvajane na TV Slovenija (zapisnik z naroka za glavno

obravnavo, ki je bila 1.4.2003, l. št. 46). In ker iz 6. člena

Pogodbe izhaja, da plačilo posamezne reportaže zapade v 15 dneh po

realizaciji reportaže, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki

je toženi stranki naložilo plačilo računa št. 980390.

Za odločitev o obveznosti plačila tega računa tako ni pomembno, ali

je bil predmet obveznosti tožeče stranke po Pogodbi izročitev spornih

Betacam SP kaset, na katerih naj bi bile po Pogodbi reportaže

posnete, in če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, ali je tožeča

stranka realizirala to obveznost. Pravilo sočasne izpolnitve namreč

ne pride v poštev, če je drugače dogovorjeno (prim. 122. člen ZOR).

Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbo zavrnilo in

izpodbijano sodbo potrdilo, potem ko je ugotovilo, da niso podani

razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. in

353. čl. ZPP).

Pač pa pritožnica pravilno opozarja na zmotno izhodišče glede

vprašanja dokaznega bremena pri presoji o obveznosti po računu št.

980419 (v prilogi A 3).

Tožena stranka se je plačilu po tem računu v ugovoru upirala s

trditvijo, da "ne ve, na kaj se nanaša in da upnik storitve po tem

računu ni opravil." Takšna ugovorna trditvena podlaga je terjala od

tožeče stranke, da dokaže nastanek vtoževane terjatve, to je, da je

tožena stranka zaračunano storitev naročila in da je tožeča stranka

to naročilo izpolnila (212. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je tako

izhajalo iz nepravilnega izhodišča. Ni na toženi stranki dokazno

breme dokazovanja, da zaračunane storitve ni naročila, kot pravilno

opozarja pritožnica. Enako velja za dokazno breme glede neizpolnitve

zaračunane storitve.

Zaradi opisanega zmotnega materialnopravnega izhodišča je ostala

neizčrpana tožbena trditvena podlaga o resničnosti navedb, ki

utemeljujejo terjatev po tem računu (prim. prip. vlogo tožeče stranke

z dne 28.5.1999, l. št. 15). Podan je razveljavitveni razlog iz 355.

čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu sodbo sodišča prve

stopnje o tožbenem zahtevku iz tožbe moralo razveljaviti. Napotki za

nadaljevanje postopka pa so razvidni že iz dosedanje obrazložitve.

K pritožbi proti odločitvi o nasprotnem tožbenem zahtevku

Nasprotni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje pravilno

kvalificiralo kot odškodninski.

Nasprotna tožeča stranka je v nasprotni tožbi očitala nasprotni

toženi stranki neizpolnitev "pogodb," ker da ji ne izroči betacam SP

kaset. Pri tem se je sklicevala na več pogodb o naročilu avtorskega

dela, na pogodbo o arhiviranju in na okoliščino, da so te kasete

"ostale" pri toženi stranki.

Pritožbeno sodišče ne sprejema razlogov izpodbijane sodbe, da

nasprotna tožena stranka po Pogodbi ni bila dolžna nasprotni tožnici

izročiti betacam SP kaset s posnetimi reportažami za predvajanje na

TV. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (povzetih po

izpovedbi direktorja nasprotne tožene stranke M.K.) namreč sledi, da

je pri nasprotni toženi stranki šlo za brezplačno hrambo kaset. Ni

logično, da bi direktor nasprotne toženke izpovedoval o brezplačni

hrambi teh kaset, če ne bi bila nasprotna toženka zavezana, da te

kasete po Pogodbi izroči nasprotni tožnici. Govoriti o brezplačni

hrambi lastnih kaset ni smiselno. Iz izpovedbe direktorja M.K.

Je razvidno še, da bi nasprotna tožnica kasete lahko prevzela pri TV

Slovenija, kar spet govori v prid stališču, da sam direktor nasprotne

toženke sprejema obveznost, da nasprotni tožnici po Pogodbi izroči

betacam SP kasete. Tudi iz strankine izpovedbe A.K. (prav tako

direktor nasprotne toženke) izhaja, da je posneta betacam kaseta

"njihova" in "je bil najbrž dogovor, naj kaseta ostane kar pri nas"

(prim. zapisnik z naroka za glavno obravnavo, ki je bil 9.9.2003, l.

št. 52, 53).

V tem kontekstu pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da je

besedilo 2. in 4. čl. Pogodbe treba razumeti tako, da je bila

obveznost nasprotne toženke, da nasprotni tožnici izroči tudi betacam

SP kasete. Tako razume pritožbeno sodišče tudi trditve nasprotne

toženke, iz katerih izhaja, da je bila nasprotna tožnica zavezana

prevzeti kasete s končnimi projekti, a je bila njena želja, da jih

nasprotni toženec preda na TV SLO (pripravljalna vloga z dne

28.5.1999, l. št. 15).

Z izročitvijo na TV Sovenija je nasprotna toženka po prepričanju

pritožbenega sodišča izpolnila obveznost po Pogodbi, da nasprotni

tožnici izroči betacam SP kasete, kot je to trdila tudi sama

(pripravljalna vloga nasprotne toženke z dne 6.10.1999, l. št. 24).

Če je te kasete nato znova prevzela sama (trditve nasprotne toženke v

pripravljalni vlogi z dne 2.4.2002, l. št. 35), je šlo v razmerju med

pogodbenima strankama za novo pogodbeno razmerje in sicer za

brezplačno hrambo kaset, kot je izpovedal M.K. v strankini izpovedbi.

Tožeča stranka ni dokazala trditev o pogodbi o arhiviranju kaset, iz

dosedanjih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje pa izhaja, da je

šlo med pravdnima strankama za brezplačno hrambo kaset. Ker je za obe

pogodbi tipična obveznost izročitve shranjevane stvari položniku,

opustitev le-te pa nasprotna tožnica očita nasprotni toženki,

pritožbeno sodišče ocenjuje, da zmotna pravna kvalifikacija pogodbe

nasprotne tožeče stranke na obstoj zatrjevane odškodninske podlage ne

more imeti vpliva.

Brezplačno hrambo je urejal 721. čl. ZOR. Iz 2. odst. tega določila

izhaja, da je shranjevalec upravičen odstopiti od pogodbe ob vsakem

času, vendar pa mora dati položniku primeren rok za prevzem stvari.

Očitek neizpolnitve (kršitve) Pogodbe se tako pokaže za utemeljen.

Neizčrpana je tako ostala še višina uveljavljane odškodnine.

Razlogov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje ugotovilo, da

nasprotna tožnica ni dokazala neizpolnitve pri drugih pogodbah o

naročilu avtorskega dela, pa izpodbijana sodba ne vsebuje. V tem delu

je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Podana je absolutna

bistvena kršitev določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in

s tem razveljavitveni razlog iz 1. odst. 354. čl. ZPP. Pritožbeno

sodišče je moralo izpodbijano sodbo v tem delu razveljaviti.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje to pomanjkljivost

odpraviti. Za vsako posamezno pogodbo o naročilu avtorskega dela bo

moralo najprej ugotoviti, kaj je bil predmet obveznosti nasprotne

toženke. Če bo ugotovilo, da je bila tudi pri teh pogodbah nasprotna

toženka dolžna izročiti nasprotni tožnici betacam SP kasete s

posnetimi reportažami, pa bo moralo ugotoviti, ali je to svojo

obveznost izpolnila in ali se je morda pogodbeno razmerje

nadaljevalo tako, kot pri razmerju po Pogodbi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165.

čl. ZPP.