Appeal court vacates enforcement order when creditor fails to serve underlying documents to debtor.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court vacated the first-instance decision rejecting the debtor's objection to an enforcement order. The debtor argued the creditor failed to serve the underlying documents required for enforcement, while the lower court incorrectly demanded specific arguments regarding those missing documents. The court ruled that since the documents were not served at the time the objection deadline began, the debtor was not required to provide concrete arguments about them, rendering the objection valid.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 2. odst. 61. čl.; ZIZ 2. odst. 53. čl.: When the creditor fails to serve the underlying documents to the debtor at the time the objection period begins, the debtor is not required to provide specific arguments regarding those documents to satisfy the standard of reasoned objection.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se sklep o
izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. Ig 2002/00614 z dne
31.1.2003 razveljavi v 2. točki izreka in se odločanje o zahtevku in
stroških postopka odstopi v reševanje Okrožnemu sodišču v Krškem.
[JEDRO]
V kolikor dolžniku niso bile vročene verodostojne listine, ki so bile
podlaga za izdan sklep o izvršbi, od dolžnika ni mogoče zahtevati, da
v smislu zadostitve standarda obrazloženosti ugovora v smislu 2.
odst. 61. čl. ZIZ ponuja konkretizirane trditve, ki se nanašajo na
posamezne verodostojne listine, na katerih je upnik utemeljeval svoj
predlog za izvršbo. V takem položaju je torej ugovor dolžnika, v
katerem zatrjuje, da nima obveznosti do upnika, šteti za
obrazloženega v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Iz podatkov v spisu je sicer razvidno, da je sodišče prve stopnje
dolžniku z dopisom z dne 12.4.2005 preko pooblaščenca po več kot dveh
letih od vročitve sklepa o izvršbi vročilo verodostojne listine, na
katerih je upnik utemeljeval svoj predlog s pozivom, da se izjasni,
če še vedno vztraja pri ugovoru. V navedenih okoliščinah torej ni
mogoče obrazloženosti ugovora dolžnika ocenjevati z upoštevanjem
verodostojnih listin, ki so bile dolžniku vročene daleč po izteku
ugovornega roka. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo absolutnih bistvenih
kršitev določb postopka iz 2. odst. 350. čl. ZPP v zvzei s 15. čl.
ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor
dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 31.1.2003, izdan na predlog
upnika na podlagi verodostojne listine.
Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih
razlogov in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi,
izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi ugovoru dolžnika zoper sklep o
izvršbi.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi ugovora dolžnika oprlo
na določbo 5. odst. 62. čl. ZIZ z utemeljitvijo, da dolžnik v ugovoru
ni navedel relevantnih trditev in ponudil dokazov, na osnovi česar bi
bilo ugovor dolžnika šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 61. čl.
ZIZ. Takšno sklepanje je po mnenju pritožbenega sodišča
materialnopravno zmotno.
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne
listine kot glavni ugovorni razlog navajal, da se do s strani upnika
uveljavljane terjatve ne more oprediti, ker jih upnik ni izkazal z
ustreznimi listinami. Kot je razvidno iz podatkov v spisu (glej
uradni zaznamek na list. št. 9), je bil dolžniku ob vročitvi sklep o
izvršbi na podlagi verodostojnih listin dne 11.2.2003 vročen brez
priloženih verodostojnih listin (glej uradni zaznamek na list. št. 9
in dopis sodišča dolžniku z dne 12.4.2005 na list. št. 10). Ob takih
okoliščinah je potrebno obrazloženost ugovora dolžnika ocenjevati
glede na stanje, v katerem mu je bil vročen sklep o izvršbi, na
podlagi katerega je dolžniku pričel teči rok za ugovor. V kolikor
dolžniku niso bile vročene verodostojne listine, ki so bile podlaga
za izdan sklep o izvršbi, od dolžnika ni mogoče zahtevati, da v
smislu zadostitve standarda obrazloženosti ugovora v smislu 2. odst.
61. čl. ZIZ ponuja konkretizirane trditve, ki se nanašajo na
posamezne verodostojne listine, na katerih je upnik utemeljeval svoj
predlog za izvršbo. V takem položaju je torej ugovor dolžnika, v
katerem zatrjuje, da nima obveznosti do upnika, šteti za
obrazloženega v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Iz podatkov v spisu je sicer razvidno, da je sodišče prve stopnje
dolžniku z dopisom z dne 12.4.2005 preko pooblaščenca po več kot dveh
letih od vročitve sklepa o izvršbi vročilo verodostojne listine, na
katerih je upnik utemeljeval svoj predlog s pozivom, da se izjasni,
če še vedno vztraja pri ugovoru. V navedenih okoliščinah torej ni
mogoče obrazloženosti ugovora dolžnika ocenjevati z upoštevanjem
verodostojnih listin, ki so bile dolžniku vročene daleč po izteku
ugovornega roka. Pritožbeno sodišče ni ugotovilo absolutnih bistvenih
kršitev določb postopka iz 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl.
ZIZ.
Na osnovi pravilne uporabe materilanega prava se tako izkaže, da je
ugovor dolžnika obrazložen, v posledici česar je pritožbeno sodišče
izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo
v dovolilnem delu in odločanje o zahtevku in stroških postopka
odstopilo v reševanje pristojnemu pravdnemu sodišču (2. odst. 62. čl.
ZIZ).