Appeal dismissed; taxpayer failed to prove urgent official duties prevented tax payment.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih

službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki

jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke,

splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da

gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna

izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega

sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za

nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek

neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov

tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog

tožeče stranke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožeče stranke) za

oprostitev plačila sodnih taks.

Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, iz vseh

pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi

ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve

stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je s sklepom opr.št. I Cpg 1065/2004 z dne

11.2.2005 ugodilo pritožbi tožeče stranke zoper sklep Okrožnega

sodišča v Ljubljani, opr.št. I Pg 292/2004 z dne 26.11.2004, s

katerim je le-to zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodnih

taks, ker je ugotovilo, da prvostopno sodišče ni ugotavljalo, katere

obveznosti, kako in na kakšnih podlagah tožeča stranka poravnava in v

zvezi s tem, ali dosedanji prilivi, upoštevaje njene neporavnane

obveznosti, omogočajo tudi plačilo takse za nasprotno tožbo (in

ostalih taks). Prvostopnemu sodišču je naložilo, naj zaradi

ugotovitve zgoraj navedenih odločilnih dejstev zasliši direktorja

tožeče stranke.

Ne drži trditev pritožnika, da prvostopno sodišče ni upoštevalo

navodil pritožbenega sodišča, saj je razpisalo narok za obravnavanje

predloga za oprostitev plačila sodnih taks prav zaradi izvedbe dokaza

z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke, ter na narok

zakonitega zastopnika tudi pravilno vabilo. Res je zakoniti zastopnik

tožeče stranke prosil za preložitev naroka, a sodišče predlogu

utemeljeno ni ugodilo, saj je pravilno ocenilo, da zgolj pavšalno

zatrjevanje neodložljivih službenih obveznosti ni opravičljiv razlog

za preložitev naroka. Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj

neodložljivih službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča

stranka in ki jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za

račun stranke, splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja

pravne osebe. Da gre prav za neodložljive službene obveznosti je

stranka dolžna izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in

utemeljiti. Pritrditi je sicer pritožniku, da je bil namen naroka

prav v tem, da se zasliši direktorja tožene stranke, ki pa ga je

le-ta predlagala v dokaz trditev, da ni zmožna plačati sodnih taks.

Dokazovanje teh dejstev pa je podvrženo pravilom Zakona o pravdnem

postopku o trditvenem in dokaznem bremenu. Dokazno breme za te

trditve je na tožeči stranki. V kolikor predlaganega dokaza z

zaslišanjem zakonitega zastopnika ni moč izvesti, ker le-ta na narok

ne pristopi, sodišče odloči o predlogu na podlagi dokazov, s katerimi

razpolaga (162. člen ZPP), kot je to pravilno storilo prvostopno

sodišče.

Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da listine,

s katerimi razpolaga, ne dajejo zadostne opore za zaključek, da

tožena stranka ne more zagotoviti sredstev za plačilo takse z

nasprotno tožbo (in ostalih taks) oziroma, da jih ne more zagotoviti

v za to predvidenem zakonskem roku, ne da bi s tem ogrozila svojo

dejavnost, saj listine v spisu izkazujejo, da prilive prihodkov ima,

da določene obveznosti poravnava, na dan pred sestavitvijo obrazca

BON 2 - podatki o plačilni sposobnosti, to je na dan 5.4.2005 pa ni

imela dospelih neporavnavanih obveznosti. Ob povedanem se pritožbeno

sodišče strinja z zaključki prvostopnega sodišča, da tožena stranka

ni izkazala, da bi prav plačilo takse za nasprotno tožbo v znesku

51.000,00 SIT glede na to, da znesek neporavnavanih obveznosti ne

presega bistveno običajnih prilivov tožeče stranke, ogrozilo njeno

dejavnost.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožene stranke zavrnilo

in izpodbijani sklep potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP).