Appeal allowed; first-instance court dismissed claim without mandatory public hearing violating ZPP.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 1. in

3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču

prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Glavna obravnava je obligatorna institucija pravdnega postopka.

Pravilo je, da se odločba lahko izda samo na glavni obravnavi, razen

izjem, ki so v ZPP posebej predpisane in predvidene (glej npr. 318.

člen ZPP). Izdaja odločbe brez razpisanega naroka pomeni bistveno

kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339.

člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

V izpodbijanem delu prvostopnega sklepa je sodišče v 1. točki izreka

tožbo zavrglo, v 3. točki pa odločilo, da nosita tožeča in prvotožena

stranka vsaka svoje stroške postopka.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja

vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP). Opozarja, da je prvostopno sodišče izdalo odločbo, ne

da bi razpisalo glavno obravnavo, oporeka pa tudi razlogom, da tožeča

stranka v tem postopku nima pravnega interesa na vloženi tožbi.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Menila je, da je z izdano

odločbo o soglasju k lastninskemu preoblikovanju lastninjenje

prvotožene stranke zaključeno. Zato je odločitev prvostopnega sodišča

pravilna.

Pritožba je utemeljena.

Podlaga tožbenega zahtevka tožeče stranke je sprememba lastninskega

deleža v prvotoženi stranki, ki so ga dolžni priznati tudi drugo,

tretje in četrtotoženci kot predstavniki družbenega kapitala prvotne

prvotožene stranke. Poleg oblikovalnega zahtevka ima tožeča stranka

zoper vse tožence še dajatveni zahtevek, saj uveljavlja tudi vpis

spremembe deleža v sodnem registru. Prvostopno sodišče je tožbo

tožeče stranke s takšnim zahtevkom, kot je razviden zgoraj, zavrglo

zato, ker se je postavilo na stališče, da tožeča stranka nima

pravnega interesa za uveljavljanje takšnega zahtevka in da je pasivna

legitimacija drugo, tretje in četrtotožene stranke vprašljiva.

Pretežni del pritožbe tožeče stranke temelji na dejstvu, da

prvostopno sodišče nepravilno ni počakalo na odločitev Vrhovnega

sodišča v upravnem sporu, ki se vodi pod opr. št. I UP 178/2000

(oziroma pod št. U 376/97 Upravnega sodišča Republike Slovenije). Iz

sodbe Vrhovnega sodišča z dne 11.7.2003 pa je razvidno, da je bila

pritožba tožnice v tej zadevi zavrnjena in sodba Upravnega sodišča

Republike Slovenije potrjena. Zato vsebinski razlogi pritožbe tožeče

stranke v delu, ki se nanašajo na lastninsko preoblikovanje

prvotožene stranke in na ugotovljeno vrednost družbenega kapitala na

dan 1.1.1993 glede na zgoraj navedeno pravnomočno sodbo Vrhovnega

sodišča niso utemeljeni.

Pač pa pritožba pravilno opozarja, da je prvostopno sodišče izdalo

izpodbijani sklep brez razpisane glavne obravnave. Glavna obravnava

je obligatorna inštitucija pravdnega postopka. Pravilo je, da se

lahko odločba izda samo na glavni obravnavi, razen izjem, ki so v

zakonu primeroma naštete (npr. 318. člen ZPP). V konkretnem primeru

tudi ni šlo za predhodni preizkus tožbe, ki ga določa prvi odstavek

274. člena ZPP. Poleg tega je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa

razvidno, da je glede drugo, tretje in četrte tožene stranke

prvostopno sodišče menilo, da v tej zadevi niso pasivno legitimirane.

Kljub temu je odločilo s sklepom, s katerim je zavrglo tožbo v celoti

in to brez opravljenega naroka. Podana je bistvena kršitev določb

pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je odločalo o zahtevku tožeče stranke brez ustnega,

neposrednega in javnega obravnavanja (glej še prvi odstavek 4. člena

ZPP). S tem je tožeči stranki tudi odvzelo možnost obravnavanja pred

sodiščem.

Iz tega razloga je bilo treba pritožbi tožeče stranke ugoditi in

izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP razveljaviti in

zadevo vrniti prvostopnemu sodišču v nov postopek. Prvostopno sodišče

bo moralo v novem sojenju upoštevati obligatornost javne obravnave in

o zadevi odločati šele po izvedbi vseh dokazov na njej. Pri tem pa bo

lahko upoštevalo že pravnomočno odločbo Vrhovnega sodišča Republike

Slovenije pod opr. št. I UP 178/2000, z dne 11.7.2003.

Zaradi razveljavitve se odločitev o stroških pritožbenega postopka v

skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.