Appeal allowed; minority shareholder's legal interest in annulment exists despite minimal shareholding.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal allowed the appeal against the first-instance dismissal of the minority shareholder's action to annul corporate resolutions. The appellant argued that a minimal shareholding did not negate their legal interest in challenging the resolutions, while the lower court claimed such interest vanished after the main hearing. The appellate court ruled that the lower court erred by conflating procedural legitimacy with substantive legal interest, establishing that a small shareholding does not preclude standing to annul resolutions.
Legislator headnote
AI generated7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah; 1. odst. 73. člena Zakona o prevzemih: A minority shareholder retains legal interest to annul corporate resolutions even with minimal shareholding, as procedural legitimacy under takeover law does not equate to the substantive right to challenge resolutions in this proceeding.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.
[JEDRO]
Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah
(ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba načeloma
vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati. Tožena stranka bi
namreč lahko (in tudi je) izpodbijani sklep (z dne 27.2.2002 in
21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če zoper taka sklepa ne bi bila
vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti,
bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD takšnega sklepa ne bilo več
mogoče razveljaviti. Če bi torej v konkretnem primeru obstojalo
takšno dejansko in pravno stanje, bi tožeča stranka pravni interes
tekom postopka izgubila.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbi tožeče stranke, s katerima je
tožeča stranka uveljavljala razveljavitev sklepa, ki ga je sprejela
skupščina delničarjev tožene stranke dne 27.2.2002, navedenega v
notarskem zapisniku notarja A.Š., opr.št. Sv 238/02 z dne 27.2.2002
pod točko 2. dnevnega reda ter sklepov, ki jih je sprejela skupščina
delničarjev tožene stranke dne 21.7.2003, navedeni v notarskem
zapisniku notarja A.Š., opr.št. Sv 709/03 z dne 21.7.2003 pod točko
3., 4. in 6. dnevnega reda. Podrejeno pa je uveljavljala tudi ničnost
sklepov skupščine z dne 21.7.2003. Sklenilo je, da je tožeča stranka
dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.310.760,00
SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti te sodbe (prav
sklepa) do plačila, v roku 15 dni.
Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh
pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem
postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje je
predlagala, naj pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter
zadevo vrne sodišču prve stopnje v fazo izdaje meritorne sodbe na
podlagi glavne obravnave, opravljene dne 5.10.2004 in dodatnega
vpogleda v vpisnik prvostopenjskega sodišča, toženi stranki pa naloži
plačilo stroškov tega pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi od
dne izdaje sklepa druga stopnje do plačila.
Pritožba je bila vročena toženi stranki.
Pritožba je utemeljena.
Izpodbijanje sklepa skupščine tožene stranke z dne 27.2.2002 in
sklepov z dne 21.7.2003.
1. Sodišče prve stopnje načeloma tožeči stranki ne odreka pravnega
interesa (primerjaj točko 1 razlogov na strani 4 sklepa, list.št.
132). Ta ob vložitvi tožbe ni bil vprašljiv, saj je imela tožeča
stranka tedaj 1.07 % delnic tožene stranke. Nadaljnji pravni interes
za izpodbijanje omenjenih skupščinskih sklepov pa po stališču
prvostopenjskega sodišča ni podan, ker je imela tožeča stranka ob
zaključku glavne obravnave (5.10.2004) le še 0.015 % delež pri toženi
stranki. Ob tako minimalnem lastniškem deležu v družbi pa tožeča
stranka od razveljavitve zanj spornih skupščinskih sklepov ne more
imeti nobene koristi za svoj članski in premoženjski položaj v toženi
stranki. Sodišče prve stopnje namreč tožeči stranki od popolnega
prevzema tožene stranke s strani družbe F., d.d. pravnega interesa ni
več priznavalo.
2. Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih
družbah (ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba
načeloma vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati (primerjaj
Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, 1961, stran 253). Ker pa
mora pravni interes obstojati tudi ob zaključku glavne obravnave, je
sodišče druge stopnje preizkusilo, ali se je dejansko stanje v zvezi
s pravico uveljavljati izpodbijanje skupščinskih sklepov v času od
vložitve tožbe do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje,
spremenilo. Tožena stranka bi namreč lahko (in tudi je) izpodbijani
sklep (z dne 27.2.2002 in 21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če
zoper taka sklepa ne bi bila vložena tožba za njegovo razveljavitev
oziroma ugotovitev ničnosti, bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD
takšnega sklepa ne bilo več mogoče razveljaviti. Če bi torej v
konkretnem primeru obstojalo takšno dejansko in pravno stanje, bi
tožeča stranka pravni interes tekom postopka izgubila.
3. Tožeča stranka je na naroku dne 16.9.2004 (primerjaj list.št. 107)
navedla, da je vložila tožbo na izpodbijanje sklepov skupščine z dne
21.7.2004 in predlagala vpogled v vpisnik Okrožnega sodišča v
Ljubljani. Iz dokaznega sklepa v izpodbijanem sklepu sodišča prve
stopnje (2. odst., stran 4, list. št. 132) ni razvidno, da bi sodišče
v dokaznem postopku vpogledalo spisa V Pg 304/2004 in V Pg 56/03.
Zadeva, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani pod opr.št. V Pg
304/2004 se namreč nanaša na tožbo med istima pravdnima strankama
zaradi izpodbijanja sklepov skupščine tožene stranke z dne 21.7.2004.
V gospodarskem sporu iste tožeče stranke zoper M., družbe za
investiranje in nepremičnine d.d., D. 9, Ljubljana, ki se vodi pri
istem sodišču pod opr.št. V Pg 56/2003 pa je tožeča stranka
izpodbijala sklepe skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala,
navedene v notarskem zapisu notarke N.K., opr.št. Sv 2293/2003 z dne
9.7.2003.
Po pojasnilu sodnice v smislu 2. odst. 345. člena ZPP je bil pred
odločitvijo v izpodbijanem sklepu opravljen vpogled v omenjeni dve
zadevi. Ker je sodišče navedlo, da je v dokaznem postopku proučilo
vsa predložena listinska dokazila strank, na predlog tožeče stranke
opravilo poizvedbe pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev in
sodniku za prekrške ter vpogledalo v tožilski spis, opr.št. Kt 187/03
zoper osumljenega S.F. in sostorilce ter zaslišalo priče J.L., I.K.
M.R. in T.T., ostale dokazne predloge pa zavrnilo kot nepotrebne za
razjasnitev okoliščin, pomembnih za odločitev, je možno sklepanje, da
je po vpogledu v omenjeni obe zadevi ta dokazni predlog tožeče
stranke zavrnilo kot nepotreben. Pojasnilo sodnice v smislu 2. odst.
345. člena ZPP pa v tistem delu, ki se dejansko nanaša na dodatne
razloge v zvezi z izpodbijanim sklepom (glej zadnji odstavek list.št.
149 in 1. odst. list.št. 150) ne more dopolniti manjkajočih razlogov
v izpodbijanem sklepu. Zato sodišče druge stopnje slednjih pri
odločanju ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje v točki 7. razlogov v
izpodbijanem sklepu (primerjaj list.št. 135) ni ugotovilo, pravno
odločilnega dejstva, ali bi lahko vložena tožba na razveljavitev
sklepov skupščine tožene stranke sprejetih na skupščini dne 21.7.2004
kakorkoli vplivala na ugotavljanje pravnega interesa tožeče stranke v
smislu 5. odst. 364. člena ZGD. V tem okviru je sodišče prve stopnje
nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je bilo treba pritožbi
ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve
stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).
4. Podrejeno je tožeča stranka uveljavljala tudi ugotovitev ničnosti
skupščinskih sklepov tožene stranke, sprejetih na skupščini dne
21.7.2003. Tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov je
ugotovitvena tožba, predvidena s posebnim predpisom, to je 359.
členom ZGD.
Ugotovitveni interes delničarja temelji na njegovem članstvu v
družbi. Predpostavlja se, da je interes podan s tem, ker je zakon
takšno tožbo predvidel in dopustil. Enaki razlogi v zvezi z vloženo
tožbo na izpodbijanje skupščinskih sklepov z dne 21.7.2004 veljajo
tudi za podrejeni zahtevek glede ugotovitvene tožbe na ničnost
sklepov skupščine tožene stranke z dne 21.7.2003. Če bi sodišče prve
stopnje ugotovilo, da je podan dejanski stan iz 5. odst. 364. čl.
ZGD, bi bila pravda tako glede razveljavitve izpodbijanih
skupščinskih sklepov kot glede ugotovitve njihove ničnosti za tožečo
stranko brez koristi. Pravni interes kot obvezna predpostavka mora
namreč obstojati do konca glavne obravnave.
5. Vplivu uspešno končanega postopka za tožečo stranko, na druge
morebitne odškodninske zahtevke, pripisuje sodišče prve stopnje
prevelik pomen. Dejstvo, da (uprava) ali tožeča stranka kot edini
manjšinski delničar, katerega delež znaša manj od predpisanega
najmanjšega deleža osnovnega kapitala v toženi stranki v smislu 1.
odst. 73. člena Zakona o prevzemih (ZPre) ne bo oziroma ne bo mogla
vložiti tožbe v smislu 72. člena ZPre, je sodišče prve stopnje v
povezavi z ugotavljanjem pravnega interesa tožeče stranke v tem sporu
ocenjevalo predaleč. Zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega
interesa je možno le v primeru, če se pokaže, da tudi če bi bil
tožnikov pravovarstveni zahtevek utemeljen, slednji od ugodne odločbe
zanj ne bi imel drugačne in kvalitetnejše pravne koristi od tiste,
katero že ima oziroma bi jo lahko ustvaril na drug način (primerjaj
Triva-Belajec-Dika, Gra|ansko parnično procesno pravo, 6. popravljena
in dopolnjena izdaja, Narodne novine Zagreb, 1986, stran 114).
Razlogovanje o tem, kakšne tožbe ne bo uprava družbe vložila v
kakšnem drugem postopku (po ZPre) ne more biti odločilno v tem
postopku. Sploh pa ti razlogi izrecno nasprotujejo pravilu o tem, v
katerih primerih je mogoče tožbo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega
interesa. Premajhen delež v kapitalu tožene stranke in nemožnost
vložitve tožbe po 73. členu ZPre kaže na to, da na drug način kot v
tem postopku tožeča stranka ne bi mogla doseči kvalitetnejše pravne
koristi. Sploh pa je vprašanje morebitne vložitve tožbe po 73. členu
ZPRE vprašanje procesne legitimacije in ne vprašanje pravnega
interesa. Tožeča stranka namreč na temelju 73. člena ZPre, zaradi
premajhnega deleža v kapitalu tožene stranke sploh ne bi bila oseba,
ki bi lahko zahtevala določeno pravno zaščito, saj ji že sama norma
te možnosti ne daje.
6. Povezovanje pravnega interesa tožeče stranke v tem pravdnem
postopku z nepriznavanjem kakšnega lastnega odškodninskega zahtevka
je neutemeljeno. Pomanjkanje pravnega interesa je po stališču sodišča
druge stopnje sodišče prve stopnje neutemeljeno povezovalo z
ekonomskim interesom tožeče stranke. Sploh pa je v tem postopku
tožeča stranka uveljavljala le razveljavitev po njenem stališču
izpodbojnih sklepov skupščine in podrejeno predlagala ugotovitev
ničnosti skupščinskih sklepov. Vprašanje o tem, kakšna vrsta škode bi
ji lahko nastala, bodisi po določbah ZGD oziroma po splošnih pravilih
o odškodninski odgovornosti ni predmet tega postopka.
7. Sodišče prve stopnje je ob zaključku glavne obravnave sklenilo, da
odločba izide pisno (primerjaj list.št. 124). Kot rezultat izvedenega
dokaznega postopka je bil izdan izpodbijani sklep. Ker je sodišče
druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep zaradi nepopolno
ugotovljenega dejanskega stanja, ga bo v novem postopku moralo
sodišče prve stopnje popolno ugotoviti in o zadevi na podlagi nove
glavne obravnave ponovno odločiti. Zato sodišče druge stopnje ni
upoštevalo pritožnikovega predloga o vrnitvi zadeve v fazo odločanja
ob zaključeni glavni obravnavi.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena v zvezi s
366. členom ZPP. O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje
odločilo v končni odločbi.