Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 55/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CPG.55.2005 AI generated

Appeal allowed; minority shareholder's legal interest in annulment exists despite minimal shareholding.

Case Number VSL sklep I Cpg 55/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal allowed the appeal against the first-instance dismissal of the minority shareholder's action to annul corporate resolutions. The appellant argued that a minimal shareholding did not negate their legal interest in challenging the resolutions, while the lower court claimed such interest vanished after the main hearing. The appellate court ruled that the lower court erred by conflating procedural legitimacy with substantive legal interest, establishing that a small shareholding does not preclude standing to annul resolutions.

Legislator headnote

AI generated

7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah; 1. odst. 73. člena Zakona o prevzemih: A minority shareholder retains legal interest to annul corporate resolutions even with minimal shareholding, as procedural legitimacy under takeover law does not equate to the substantive right to challenge resolutions in this proceeding.

Keywords

AI generated
minority shareholder standing legal interest annulment corporate resolutions shareholder rights ZGD annulment action

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Triva-Belajec-Dika, Gra|ansko parnično procesno pravo, 6. popravljena in dopolnjena izdaja, Narodne novine Zagreb, 1986, stran 114

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih družbah

(ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba načeloma

vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati. Tožena stranka bi

namreč lahko (in tudi je) izpodbijani sklep (z dne 27.2.2002 in

21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če zoper taka sklepa ne bi bila

vložena tožba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti,

bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD takšnega sklepa ne bilo več

mogoče razveljaviti. Če bi torej v konkretnem primeru obstojalo

takšno dejansko in pravno stanje, bi tožeča stranka pravni interes

tekom postopka izgubila.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbi tožeče stranke, s katerima je

tožeča stranka uveljavljala razveljavitev sklepa, ki ga je sprejela

skupščina delničarjev tožene stranke dne 27.2.2002, navedenega v

notarskem zapisniku notarja A.Š., opr.št. Sv 238/02 z dne 27.2.2002

pod točko 2. dnevnega reda ter sklepov, ki jih je sprejela skupščina

delničarjev tožene stranke dne 21.7.2003, navedeni v notarskem

zapisniku notarja A.Š., opr.št. Sv 709/03 z dne 21.7.2003 pod točko

3., 4. in 6. dnevnega reda. Podrejeno pa je uveljavljala tudi ničnost

sklepov skupščine z dne 21.7.2003. Sklenilo je, da je tožeča stranka

dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1.310.760,00

SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pravnomočnosti te sodbe (prav

sklepa) do plačila, v roku 15 dni.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh

pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem

postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje je

predlagala, naj pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijani sklep ter

zadevo vrne sodišču prve stopnje v fazo izdaje meritorne sodbe na

podlagi glavne obravnave, opravljene dne 5.10.2004 in dodatnega

vpogleda v vpisnik prvostopenjskega sodišča, toženi stranki pa naloži

plačilo stroškov tega pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi od

dne izdaje sklepa druga stopnje do plačila.

Pritožba je bila vročena toženi stranki.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijanje sklepa skupščine tožene stranke z dne 27.2.2002 in

sklepov z dne 21.7.2003.

1. Sodišče prve stopnje načeloma tožeči stranki ne odreka pravnega

interesa (primerjaj točko 1 razlogov na strani 4 sklepa, list.št.

132). Ta ob vložitvi tožbe ni bil vprašljiv, saj je imela tožeča

stranka tedaj 1.07 % delnic tožene stranke. Nadaljnji pravni interes

za izpodbijanje omenjenih skupščinskih sklepov pa po stališču

prvostopenjskega sodišča ni podan, ker je imela tožeča stranka ob

zaključku glavne obravnave (5.10.2004) le še 0.015 % delež pri toženi

stranki. Ob tako minimalnem lastniškem deležu v družbi pa tožeča

stranka od razveljavitve zanj spornih skupščinskih sklepov ne more

imeti nobene koristi za svoj članski in premoženjski položaj v toženi

stranki. Sodišče prve stopnje namreč tožeči stranki od popolnega

prevzema tožene stranke s strani družbe F., d.d. pravnega interesa ni

več priznavalo.

2. Izpodbojni tožbi po 7. odst. 364. člena Zakona o gospodarskih

družbah (ZGD) sta oblikovalni tožbi, kjer je pravovarstvena potreba

načeloma vselej podana in je ni treba posebej ugotavljati (primerjaj

Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, 1961, stran 253). Ker pa

mora pravni interes obstojati tudi ob zaključku glavne obravnave, je

sodišče druge stopnje preizkusilo, ali se je dejansko stanje v zvezi

s pravico uveljavljati izpodbijanje skupščinskih sklepov v času od

vložitve tožbe do izdaje sodne odločbe sodišča prve stopnje,

spremenilo. Tožena stranka bi namreč lahko (in tudi je) izpodbijani

sklep (z dne 27.2.2002 in 21.7.2003) potrdila z novim sklepom. Če

zoper taka sklepa ne bi bila vložena tožba za njegovo razveljavitev

oziroma ugotovitev ničnosti, bi v smislu 5. odst. 364. člena ZGD

takšnega sklepa ne bilo več mogoče razveljaviti. Če bi torej v

konkretnem primeru obstojalo takšno dejansko in pravno stanje, bi

tožeča stranka pravni interes tekom postopka izgubila.

3. Tožeča stranka je na naroku dne 16.9.2004 (primerjaj list.št. 107)

navedla, da je vložila tožbo na izpodbijanje sklepov skupščine z dne

21.7.2004 in predlagala vpogled v vpisnik Okrožnega sodišča v

Ljubljani. Iz dokaznega sklepa v izpodbijanem sklepu sodišča prve

stopnje (2. odst., stran 4, list. št. 132) ni razvidno, da bi sodišče

v dokaznem postopku vpogledalo spisa V Pg 304/2004 in V Pg 56/03.

Zadeva, ki jo vodi Okrožno sodišče v Ljubljani pod opr.št. V Pg

304/2004 se namreč nanaša na tožbo med istima pravdnima strankama

zaradi izpodbijanja sklepov skupščine tožene stranke z dne 21.7.2004.

V gospodarskem sporu iste tožeče stranke zoper M., družbe za

investiranje in nepremičnine d.d., D. 9, Ljubljana, ki se vodi pri

istem sodišču pod opr.št. V Pg 56/2003 pa je tožeča stranka

izpodbijala sklepe skupščine o zmanjšanju osnovnega kapitala,

navedene v notarskem zapisu notarke N.K., opr.št. Sv 2293/2003 z dne

9.7.2003.

Po pojasnilu sodnice v smislu 2. odst. 345. člena ZPP je bil pred

odločitvijo v izpodbijanem sklepu opravljen vpogled v omenjeni dve

zadevi. Ker je sodišče navedlo, da je v dokaznem postopku proučilo

vsa predložena listinska dokazila strank, na predlog tožeče stranke

opravilo poizvedbe pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev in

sodniku za prekrške ter vpogledalo v tožilski spis, opr.št. Kt 187/03

zoper osumljenega S.F. in sostorilce ter zaslišalo priče J.L., I.K.

M.R. in T.T., ostale dokazne predloge pa zavrnilo kot nepotrebne za

razjasnitev okoliščin, pomembnih za odločitev, je možno sklepanje, da

je po vpogledu v omenjeni obe zadevi ta dokazni predlog tožeče

stranke zavrnilo kot nepotreben. Pojasnilo sodnice v smislu 2. odst.

345. člena ZPP pa v tistem delu, ki se dejansko nanaša na dodatne

razloge v zvezi z izpodbijanim sklepom (glej zadnji odstavek list.št.

149 in 1. odst. list.št. 150) ne more dopolniti manjkajočih razlogov

v izpodbijanem sklepu. Zato sodišče druge stopnje slednjih pri

odločanju ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje v točki 7. razlogov v

izpodbijanem sklepu (primerjaj list.št. 135) ni ugotovilo, pravno

odločilnega dejstva, ali bi lahko vložena tožba na razveljavitev

sklepov skupščine tožene stranke sprejetih na skupščini dne 21.7.2004

kakorkoli vplivala na ugotavljanje pravnega interesa tožeče stranke v

smislu 5. odst. 364. člena ZGD. V tem okviru je sodišče prve stopnje

nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zato je bilo treba pritožbi

ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve

stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

4. Podrejeno je tožeča stranka uveljavljala tudi ugotovitev ničnosti

skupščinskih sklepov tožene stranke, sprejetih na skupščini dne

21.7.2003. Tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov je

ugotovitvena tožba, predvidena s posebnim predpisom, to je 359.

členom ZGD.

Ugotovitveni interes delničarja temelji na njegovem članstvu v

družbi. Predpostavlja se, da je interes podan s tem, ker je zakon

takšno tožbo predvidel in dopustil. Enaki razlogi v zvezi z vloženo

tožbo na izpodbijanje skupščinskih sklepov z dne 21.7.2004 veljajo

tudi za podrejeni zahtevek glede ugotovitvene tožbe na ničnost

sklepov skupščine tožene stranke z dne 21.7.2003. Če bi sodišče prve

stopnje ugotovilo, da je podan dejanski stan iz 5. odst. 364. čl.

ZGD, bi bila pravda tako glede razveljavitve izpodbijanih

skupščinskih sklepov kot glede ugotovitve njihove ničnosti za tožečo

stranko brez koristi. Pravni interes kot obvezna predpostavka mora

namreč obstojati do konca glavne obravnave.

5. Vplivu uspešno končanega postopka za tožečo stranko, na druge

morebitne odškodninske zahtevke, pripisuje sodišče prve stopnje

prevelik pomen. Dejstvo, da (uprava) ali tožeča stranka kot edini

manjšinski delničar, katerega delež znaša manj od predpisanega

najmanjšega deleža osnovnega kapitala v toženi stranki v smislu 1.

odst. 73. člena Zakona o prevzemih (ZPre) ne bo oziroma ne bo mogla

vložiti tožbe v smislu 72. člena ZPre, je sodišče prve stopnje v

povezavi z ugotavljanjem pravnega interesa tožeče stranke v tem sporu

ocenjevalo predaleč. Zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega

interesa je možno le v primeru, če se pokaže, da tudi če bi bil

tožnikov pravovarstveni zahtevek utemeljen, slednji od ugodne odločbe

zanj ne bi imel drugačne in kvalitetnejše pravne koristi od tiste,

katero že ima oziroma bi jo lahko ustvaril na drug način (primerjaj

Triva-Belajec-Dika, Gra|ansko parnično procesno pravo, 6. popravljena

in dopolnjena izdaja, Narodne novine Zagreb, 1986, stran 114).

Razlogovanje o tem, kakšne tožbe ne bo uprava družbe vložila v

kakšnem drugem postopku (po ZPre) ne more biti odločilno v tem

postopku. Sploh pa ti razlogi izrecno nasprotujejo pravilu o tem, v

katerih primerih je mogoče tožbo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega

interesa. Premajhen delež v kapitalu tožene stranke in nemožnost

vložitve tožbe po 73. členu ZPre kaže na to, da na drug način kot v

tem postopku tožeča stranka ne bi mogla doseči kvalitetnejše pravne

koristi. Sploh pa je vprašanje morebitne vložitve tožbe po 73. členu

ZPRE vprašanje procesne legitimacije in ne vprašanje pravnega

interesa. Tožeča stranka namreč na temelju 73. člena ZPre, zaradi

premajhnega deleža v kapitalu tožene stranke sploh ne bi bila oseba,

ki bi lahko zahtevala določeno pravno zaščito, saj ji že sama norma

te možnosti ne daje.

6. Povezovanje pravnega interesa tožeče stranke v tem pravdnem

postopku z nepriznavanjem kakšnega lastnega odškodninskega zahtevka

je neutemeljeno. Pomanjkanje pravnega interesa je po stališču sodišča

druge stopnje sodišče prve stopnje neutemeljeno povezovalo z

ekonomskim interesom tožeče stranke. Sploh pa je v tem postopku

tožeča stranka uveljavljala le razveljavitev po njenem stališču

izpodbojnih sklepov skupščine in podrejeno predlagala ugotovitev

ničnosti skupščinskih sklepov. Vprašanje o tem, kakšna vrsta škode bi

ji lahko nastala, bodisi po določbah ZGD oziroma po splošnih pravilih

o odškodninski odgovornosti ni predmet tega postopka.

7. Sodišče prve stopnje je ob zaključku glavne obravnave sklenilo, da

odločba izide pisno (primerjaj list.št. 124). Kot rezultat izvedenega

dokaznega postopka je bil izdan izpodbijani sklep. Ker je sodišče

druge stopnje razveljavilo izpodbijani sklep zaradi nepopolno

ugotovljenega dejanskega stanja, ga bo v novem postopku moralo

sodišče prve stopnje popolno ugotoviti in o zadevi na podlagi nove

glavne obravnave ponovno odločiti. Zato sodišče druge stopnje ni

upoštevalo pritožnikovega predloga o vrnitvi zadeve v fazo odločanja

ob zaključeni glavni obravnavi.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena v zvezi s

366. členom ZPP. O pritožbenih stroških bo sodišče prve stopnje

odločilo v končni odločbi.