Appeal partially allowed; appeal court upheld enforcement order for principal debt and costs while modifying partial performance ruling.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court partially allowed the appellant's request, modifying the first-instance judgment to uphold the enforcement order for the principal debt and associated costs while altering the ruling on partial performance. The appellant argued for full enforcement and cost recovery, while the respondent contended that the first-instance court correctly dismissed the claim based on procedural defects and lack of evidence regarding printing errors. The court ruled that the first-instance court properly ignored the respondent's supplementary filing because it did not address the appellant's specific submissions, and since the respondent failed to prove the alleged printing errors, the appeal court reversed the dismissal of the claim regarding the missing filters.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 1. odst. 495. člena; 2. odst. 339. člena; 1. odst. 458. člena; 3. odst. 452. člena; 212. člena; 4. točka 358. člena; 2. odst. 165. člena; 2. odst. 154. člena: In proceedings of small value, an appeal is admissible only for fundamental procedural violations or misapplication of substantive law; if a party submits a supplementary filing after the opponent's response without addressing the opponent's specific submissions, the court may disregard it, and the party bears the burden of proving factual allegations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točki 1. izreka
delno spremeni, tako da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v
Ljubljani, opr.št. Ig 2003/01406 z dne 24.2.2003 v 1. točki izreka
ostane v veljavi glede plačila glavnice 179.400,00 SIT in zakonskih
zamudnih obresti od tega zneska od dne 16.9.2000 dalje do plačila, v
3. točki izreka pa glede plačila stroškov izvršilnega postopka v
znesku 26.162,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne
24.2.2003 dalje do plačila.
V preostalem delu se pritožba zavrne in se v preostalem delu 1. točke
izreka izpodbijana sodba potrdi.
Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 36.122,50 SIT njenih
pravdnih stroškov in 41.817,50 SIT njenih pritožbenih stroškov, v
roku 15 dni.
[JEDRO]
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba izdana v
sporu majhne vrednosti (1. odst. 495. člena Zakona o pravdnem
postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato se sme izpodbijati le zaradi
bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP
in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena
ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o
izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. Ig 2003/01406 z dne
24.2.2003 v 1. in 3. točki in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka
izreka).
Tožeča stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, zaradi
zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb
pravdnega postopka.
Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo
spremeni tako, da zgoraj navedeni sklep o izvršbi obdrži v celoti v
veljavi v 1. in 3. točki izreka in toženo stranko obsodi na plačilo
pravdnih in pritožbenih stroškov.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je delno utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba izdana v
sporu majhne vrednosti (1. odst. 495. člena Zakona o pravdnem
postopku, v nadaljevanju ZPP). Zato se sme izpodbijati le zaradi
bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP
in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena
ZPP).
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka zoper sklep o
izvršbi ugovarjala, da tožeča stranka na ugovorne navedbe ni
odgovorila, pač pa je tožena stranka dne 1.12.2003 vložila
pripravljalno vlogo, v kateri je z novimi navedbami in dokazi
dopolnjevala svoje ugovorne navedbe.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče postopalo
pravilno, ker navedene vloge tožene stranke ni upoštevalo, saj je
smisel vloge tožene stranke, ki jo poda po 3. odst. 452. člena v tem,
da odgovori na navedbe tožeče stranke iz njene vloge iz 2. odst. 452.
člena ZPP. Ker tožeča stranka te vloge ni vložila, se tožena stranka
ni mogla poslužiti možnosti po 3. odst. 452. člena ZPP. Zato njene
vloge ni mogoče upoštevati.
Prvostopno sodišče je zato pravilno odločalo le na podlagi trditev in
dokazov, ki sta jih pravdni stranki podali (tožeča) v izvršilnem
predlogu in (tožena) v ugovoru. Vendar pa prvostopno sodišče trditev
tožene stranke iz njenega ugovora ni pravilno presodilo. Tožena
stranka je namreč ugovarjala le, da ni bila dobavljena polovica
filtrov, iz česar sledi, da je ostala polovica škatlic dobavljena s
filtri. Tudi njeno ugovorno navedbo, da "predlogu za izvršbo ni
priložena dobavnica, ki bi pokazala neizdobavo kompletnega naročila"
je razumeti v tem smislu. Tožena stranka je torej smiselno trdila, da
ji je bila polovica zaračunanih škatlic dobavljena brez filtrov, iz
česar logično sledi, da ji je bila ostala polovica dobavljena s
filtri.
Tožeča stranka na ugovorne navedbe ni odgovorila. Njena pritožbena
trditev, da je toženi stranki zaračunala le tiskanje škatlic, ne pa
tudi filtrov, pa je nedopustna pritožbena novota, saj tožeča stranka
česa takega tekom postopka na prvi stopnji ni navajala, ni pa niti
trdila, da tega ni mogla storiti brez svoje krivde (1. odst. 337.
člena ZPP). Iz ugovorne navedbe, da je tožeča stranka opravila
tiskanje škatlic "s pripadajočimi filtri", pa se da sklepati, da so v
vtoževanem znesku za plačilo tiskanja škatlic zaračunani tudi filtri.
Tožena stranka je nadalje trdila, da se je pri pakiranju papirčkov v
škatlice pokazala tiskarska napaka, prehitro tiskanje, kar posledično
vpliva na neestetski izgled proizvoda. Trdila je, da so škatlice
zaradi zlepljenja neuporabne, saj je prišlo do raztrganja tiskanih
plasti. Pritožnik v zvezi s temi ugovornimi trditvami utemeljeno
opozarja na določbo 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ),
po kateri mora biti ugovor obrazložen, v ugovoru mora dolžnik navesti
dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se
ugovor šteje kot neutemeljen. Tudi po določbi 212. člena ZPP mora
vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira
svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze
nasprotnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni
predložila niti predlagala dokazov, s katerimi bi utemeljila trditve
o tiskarski napaki. Zato s svojimi trditvami ne more uspeti. Ker
torej tožena stranka ni dokazala zatrjevanih napak tiskanja, njen
ugovor v tem delu ni utemeljen.
Utemeljen pa je, kot že zgoraj navedeno, ugovor tožene stranke v
delu, ki se nanaša na dobavo polovice škatlic brez filtrov. Ker pa je
prvostopno sodišče ugovorne trditve v tem delu zmotno presodilo, je
tudi zmotno materialnopravno odločilo, ko je tožbeni zahtevek tožeče
stranke v celoti zavrnilo. Ker je tožena stranka ugovarjala, da je
bila dobavljena brez filtrov le polovica škatlic, je tiskanje
preostale polovice škatlic dolžna plačati. Pritožbeno sodišče je ob
povedanem sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu
zahtevku tožeče stranke delno, to je za znesek 179.400,00 SIT ter za
temu delu sorazmerni, potrebni del stroškov izvršilnega postopka
ugodilo (4. točka 358. člena ZPP) in zato zgoraj navedeni sklep o
izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani v 1. in 3. točki izreka za
navedeni znesek glavnice in za 26.162,00 SIT izvršilnih stroškov
vzdržalo v veljavi. Izvršilni stroški predstavljajo takso za predlog
in sklep o izvršbi v višini 11.400,00 SIT, nagrado odvetniku tožeče
stranke za sestavo predloga za izvršbo in poročilo stranki v znesku
12.100,00 SIT (100 odvetniških točk + 10 odvetniških točk),
materialne stroške v višini 242,00 SIT ter 20 % DDV v višini 2.420,00
SIT.
Pritožbeno sodišče je v skladu z določbo 2. odst. 165. člena ZPP
odločilo o stroških pravdnega postopka. Ker je tožeča stranka v
pravdi uspela s polovico tožbenega zahtevka, ji je tožena stranka
dolžna povrniti 50 % njenih pravdnih stroškov, kar od skupno
72.245,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke znese 36.122,50 SIT.
Pravdni stroški tožeče stranke predstavljajo nagrado odvetniku tožeče
stranke za zastopanje na obravnavi, v višini 300 odvetniških točk,
za konferenco s stranko v višini 50 odvetniških točk, za odsotnost iz
pisarne v višini 80 odvetniških točk, za končno poročilo stranki v
višini 50 odvetniških točk, skupaj torej 480 odvetniških točk, kar
znese 52.800,00 SIT, 20 % DDV na navedeni znesek v znesku 10.560,000
SIT, kilometrino odvetnika v višini 2.785,50 SIT, parkirnino v višini
400,00 SIT ter takso za sodbo v višini 5.700,00 SIT.
Tožena stranka pa je dolžna povrniti tožeči stranki tudi 50 % njenih
pritožbenih stroškov, kar od skupno 83.635,00 SIT njenih pritožbenih
stroškov znese 41.817,50 SIT. Pritožbeni stroški tožeče stranke
predstavljajo nagrado njenemu odvetniku za sestavo pritožbe ter za
napoved pritožbe v višini 46.750,00 SIT (375 + 50 točk), materialne
stroške v višini 935,00 SIT, takso za pritožbo v višini 26.600,00
SIT, ter 20 % DDV v višini 9.350,00 SIT.
Stroški tožeče stranke so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v
skladu z določili Taksne in Odvetniške tarife.
Izrek o stroških postopka temelji na določbi 2. odst. 165. člena ZPP
v zvezi z 2. odst. 154. člena ZPP.