Appeal dismissed; court held lack of initial notice does not invalidate later ratified representation.

1.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2.Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh toženi stranki povrniti

82.800,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Po mnenju pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče materialnopravno

pravilno upoštevalo ugovor tožene stranke, ki ga je dne 10.9.2001 v

njenem imenu vložila G.F., ki v trenutku vložitve ugovora ni bila

zakonita zastopnica tožene stranke. Tožeča stranka se s tem v zvezi

sicer sklicuje na določbo 3. odst. 87. čl. ZPP, ki ureja sposobnost

biti pooblaščenec pred prvostopnim sodiščem. Ob jasni določbi iz 1.

odst. 90. čl. ZPP, po kateri mora sodišče ob vročitvi tožbe z

ustreznim pravnim poukom toženo stranko opozoriti na to, kdo lahko

nastopa kot njen pooblaščenec v postopku, in ob ugotovitvi

prvostopnega sodišča, da toženi stranki takšno opozorilo ob vročitvi

tožbe s plačilnim nalogom ni bilo podano, osebi, ki je opravila

procesno dejanje v imenu tožene stranke, ni mogoče odrekati

sposobnosti biti pooblaščenec v smislu omejitev iz 87. čl. ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo (ki obsega tudi odločitev o razveljavitvi

plačilnega naloga - 3. odst. 336. čl. ZPP, zato jo je prvostopno

sodišče nepravilno označilo kot "sodbo in sklep") je prvostopno

sodišče razveljavilo plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani,

opr. št. I Pg 27/01 z dne 22.8.2001 (1. točka izreka) in zavrnilo

tožbeni zahtevek na plačilo 2,536.846,10 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od zneska:

- 263.429,00 SIT od 10.09.1996 do plačila,

- 263.429,00 SIT od 10.10.1996 do plačila,

- 263.429,00 SIT od 10.11.1996 do plačila,

- 165.985,10 SIT od 10.02.1997 do plačila,

- 263.429,00 SIT od 10.03.1997 do plačila,

- 263.429,00 SIT od 10.04.1997 do plačila,

- 263.429,00 SIT od 10.05.1997 do plačila,

- 263.429,00 SIT od 10.06.1997 do plačila,

- 165.985,10 SIT od 10.07.1997 do plačila,

- 263.429,00 SIT od 10.08.1997 do plačila

(2. točka izreka). Tožeči stranki je prvostopno sodišče naložilo

povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 162.000,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.2.2003 do plačila (3. točka

izreka).

Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. čl. ZPP in predlagala

pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da

tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno temu pa, da izpodbijano

sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo

odločanje.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala pritožbenemu

sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožeči

stranki pa naloži povrnitev pritožbenih strošov tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da prvostopno sodišče ni odločilo o

tožbenem zahtevku tožeče stranke, pri čemer se sklicuje na svojo

pripravljalno vlogo z dne 28.6.2002. Predlog, ki ga je tožeča stranka

podala v navedeni vlogi ne predstavlja uveljavljanje oziroma

spreminjanje tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka podala v

mandatni tožbi, temveč zgolj predlog, kako naj glede na njeno

materialnopravno razumevanje procesne situacije postopa sodišče pri

obravnavanju ugovora tožene stranke zoper plačilni nalog. Po mnenju

pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče materialnopravno pravilno

upoštevalo ugovor tožene stranke, ki ga je dne 10.9.2001 v njenem

imenu vložila G.F., ki v trenutku vložitve ugovora ni bila zakonita

zastopnica tožene stranke. Tožeča stranka se s tem v zvezi sicer

sklicuje na določbo 3. odst. 87. čl. ZPP, ki ureja sposobnost biti

pooblaščenec pred prvostopnim sodiščem. Ob jasni določbi iz 1. odst.

90. čl. ZPP, po kateri mora sodišče ob vročitvi tožbe z ustreznim

pravnim poukom toženo stranko opozoriti na to, kdo lahko nastopa kot

njen pooblaščenec v postopku, in ob ugotovitvi prvostopnega sodišča,

da toženi stranki takšno opozorilo ob vročitvi tožbe s plačilnim

nalogom ni bilo podano, osebi, ki je opravila procesno dejanje v

imenu tožene stranke, ni mogoče odrekati sposobnosti biti

pooblaščenec v smislu omejitev iz 87. čl. ZPP.

Ob podani procesni sposobnosti nastopati kot pooblaščenka v imenu

tožene stranke, se je sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja

pooblastilnega razmerja pooblaščenke, ki je nastopala v imenu tožene

stranke. S tem v zvezi pa pritožbeno sodišče soglaša s stališčem

prvostopnega sodišča, da je z naknadno odobritvijo opravljenih

pravdnih dejanj, kot je razvidna iz vloge zakonitega zastopnika

tožene stranke (pripravljalna vloga z dne 17.10.2002), tožena stranka

sanirala neizkazanost pooblastila pooblaščenki, ki je tako nastopala

v imenu in za račun tožene stranke (smiselno 2. odst. 98. čl. ZPP).

Ob pomanjkanju zagotovitve ustreznih procesnih garancij toženi

stranki s strani sodišča (opozorilo po 1. odst. 90. čl. ZPP oziroma

poziv po 2. odst. 98. čl. ZPP), se tako izkaže kot nerelevanten

časovni zamik od vložitve ugovora do odobritve stranke za opravljena

pravdna dejanja, na kar se v pritožbi sklicuje tožeča stranka. Vlogo,

ki jo je vložila F.G., ki ni izkazala pooblastila, mora sodišče

obravnavati po 98. čl. ZPP, pri čemer pa stranke v zvezi s to

pomanjkljivostjo ne morejo doleteti pravne posledice pred iztekom

roka, ki ji ga postavi sodišče za odpravo pomanjkljivosti.

Glede na obrazloženo je materialnopravno zmotno stališče pritožnika,

ko zanika potrebnost opozorila toženi stranki v smislu 1. odst. 90.

čl. ZPP v zvezi z oceno pravilnosti vložitve ugovora zoper plačilni

nalog kot pravnega sredstva. 1. odst. 90. čl. ZPP zagotavlja ustrezno

procesno varstvo (opozorilo) ob vročitvi tožbe, torej v trenutku, ko

tožena stranka vstopi v procesno razmerje, zato velja enako tudi v

primeru, ko je vročitev tožbe izvršena istočasno z vročitvijo sklepa

sodišča o izdaji plačilnega naloga.

Prav tako pa pritožbeno sodišče v celoti soglaša z materialnopravnimi

razlogi prvostopnega sodišča, s katerimi je utemeljilo zavrnitev

tožbenega zahtevka zaradi nastopa zastaranja terjatve tožeče stranke.

Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na pogodbeni podlagi,

zato je prvostopno sodišče pravilno upoštevalo triletni zastaralni

rok iz 1. odst. 374. čl. ZOR, ki je za vse vtoževane pogodbene

obveznosti pred vložitvijo tožbe že iztekel. Materialnopravno zmotno

je torej sklicevanje pritožnika na naupravičeno obogatitev tožene

stranke, saj je le-ta blago prejela na pogodbeni podlagi, kar

izključuje uporabo določb 1. in 4. odst. 210. čl. ZOR, ki

predpostavlja neobstoj ali prenehanje podlage za prehod premoženja.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. čl. v zvezi

s 1. odst. 154. čl. ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je

dolžna povrniti potrebne pravdne stroške tožene stranke v zvezi z

odgovorom na pritožbo. Od priglašenih stroškov je pritožbeno sodišče

toženi stranki kot potrebne priznalo stroške za sestavo odgovora na

pritožbo po odvetniški tarifi (625 točk), povečano za 20% DDV, ob

upoštevanju vrednosti točke v času odločanja pritožbenega sodišča

(110,00 SIT), ter stroške poštnine (300,00 SIT), kar skupaj znese

82.800,00 SIT. Sodišče ni priznalo priglašenih stroškov sodne takse,

saj iz spisa ni razvidno, da je bila navedena taksna obveznost toženi

stranki odmerjena in da bi jo tožena stranka tudi izpolnila.